15. člen ZPro
(osebni načrt)
(1)Osebni načrt je individualizirani način izvrševanja sankcije, ki jo je določil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge.
(2)Osebni načrt se pripravi glede na vrsto probacijske naloge na podlagi ocene dejavnikov tveganja, kadar je ta obvezna, razgovora z osebo, individualnih potreb ter okoliščin osebe in osebnih podatkov iz zbirke podatkov o osebah iz prve alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona ter drugih podatkov, ki niso osebni podatki.
(3)V osebnem načrtu se opredelijo stiki med osebo in svetovalcem, morebitni izvajalci sankcij in cilji za obravnavo dejavnikov tveganja in potreb ter trajanje probacijske naloge.
(4)Osebni načrt se med izvrševanjem probacijske naloge lahko spreminja in dopolnjuje.
(5)Osebni načrt, pri katerem je ocena dejavnikov tveganja in potreb obvezna, potrdi vodja probacijske enote najpozneje v 60 dneh, osebni načrt, pri katerem ocena dejavnikov tveganja in potreb ni obvezna, pa najpozneje v 30 dneh od prve zglasitve osebe na probacijski enoti.
(6)Oseba s podpisom potrdi, da se strinja z vsebino osebnega načrta. Če oseba osebnega načrta ne podpiše, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ki lahko v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, prekliče izrečeno sankcijo, na kar mora biti oseba opozorjena ob pripravi osebnega načrta.
- VSL Sklep I Kp 16293/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Izvrši se celotna kazen, kot je bila s tujo odločbo izrečena. Vendar obsojenec ne bo izvršil vseh ur dela v splošno korist v celotnem obsegu, ker se pri pretvorbi kazni v ure dela v splošno korist upošteva tudi odvzem prostosti po 56. členu KZ-1.
- VSC Sklep PRp 104/2019Višje sodišče v Celju · 2019
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti). Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Kp 16293/2020Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2022besedilo 2017–2026
Izvrši se celotna kazen, kot je bila s tujo odločbo izrečena. Vendar obsojenec ne bo izvršil vseh ur dela v splošno korist v celotnem obsegu, ker se pri pretvorbi kazni v ure dela v splošno korist upošteva tudi odvzem prostosti po 56. členu KZ-1.
- VSC Sklep PRp 104/2019Višje sodišče v Celju · 17. 9. 2019besedilo 2017–2026
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti). Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.