UPRS Sodba III U 16/2018-21

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Sežana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločila, da ne ugodi prošnji tožeče stranke, prejeti dne 19. 9. 2017, za podaljšanje roka za odgovor, oziroma uskladitev dokumentacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal - picerijo (1. točka izreka); zavrnila pa tudi njeno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal - picerijo, vse v naselju A., na parcelah, navedenih v izreku (2. točka izreka). Odločila je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je investitor B. d.o.o. (v nadaljevanju tožeča stranka) vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal - picerijo in k vlogi priložil projektno dokumentacijo, PGD št. RSN-1/2014, iz maja 2014 ter dopolnitvama iz januarja 2015 in julijja 2017, ki jo je izdelal projektant C.C. s.p.. Prvostopenjski organ je po preučitvi predložene dokumentacije ugotovil, da bosta tako dostop do objekta, kot novi vodovodni priključek potekala, med drugim, tudi po parc. št. 814/1 k. o. D.. Iz projektne dokumentacije in soglasja upravljavca javnega vodovodnega omrežja Kraški vodovod Sežana d.o.o. je razvidno, da gre v konkretnem primeru za gradnjo individualnega vodovodnega priključka in ne za gradnjo vodovodnega omrežja, kot objekta gospodarske javne infrastrukture, tožeča stranka pa, kot določa 54. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni predložila dokazila o pravici graditi. Predložila je sicer pogodbi, sklenjeni z Občino Sežana za dostop in gradnjo vodovodnega priključka, pogodbi pa, kot je razvidno iz zemljiške knjige, v zemljiško knjigo nista vknjiženi oziroma ni bil niti podan predlog za njuno vknjižbo.

3Iz prostorskih aktov izhaja, da zemljišče s parc. št. 814/1 k.o. D. ni kategorizirana javna cesta. Parcela ima, ob upoštevanju določil Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) status grajenega javnega dobra lokalnega pomena in je last Občine Sežana. Zemljišče je namreč nekategorizirana cesta, dana v javno uporabo za cestni promet. Glede na navedeno, zato v konkretnem primeru ne gre za poseg v cestno telo državne oziroma občinske javne ceste ter, skladno s 56. členom ZGO-1, dokazila o pravici graditi ni mogoče utemeljiti na določbah tretjega odstavka tega člena pač pa se, skladno z drugim odstavkom, za dokazilo o pravici graditi šteje samo pogodba, ki je vknjižena v zemljiški knjigi, oziroma predlog za vknjižbo pogodbe v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru tudi ne gre za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in zato pravice graditi ni mogoče izkazati s soglasjem upravljavca gospodarske javne infrastrukture.

4Ker je bila vloga tožeče stranke nepopolna, jo je prvostopenjski organ pozval, da opisane pomanjkljivosti odpravi v roku 15 dni. Tožeča stranka je dvakrat zaprosila za podaljšanje roka, kar ji je prvostopenjski organ ugodil in rok za odpravo pomanjkljivosti dvakrat podaljšal, nazadnje do 19. 6. 2017. Ker tožeča stranka do tega roka pomanjkljivosti ni odpravila, je prvostopenjski organ njeno pooblaščenko z dopisom, ki ga je prejela dne 18. 9. 2017, seznanil z ugotovitvami v postopku ter tožeči stranki omogočil, da se do njih opredeli. Pooblaščenka tožeče stranke je dne 19. 9. 2017 prvostopenjski organ ponovno zaprosila za podaljšanje roka za odgovor oziroma za uskladitev dokumentacije, vendar pa je prvostopenjski organ njeno prošnjo zavrnil, saj je presodil, da je bil rok za odpravo pomanjkljivost razumen in dovolj dolg ter že večkrat podaljšan. Seznanitev stranke pred odločitvijo ni namenjena dopolnjevanju vloge, oziroma odpravi pomanjkljivosti in zato prošnji za podaljšanje roka tudi iz tega razloga ni ugodil (1. točka izreka). Glede na to, da tožeča stranka ni izkazala pravice graditi, je prvostopenjski organ v skladu s 66. členom ZGO-1 njen zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal - picerijo, zavrnil (2. točka izreka).

5Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35108-92/2015/25 z dne 22. 12. 2017 zavrnilo ter se pridružilo utemeljitvi iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

6Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo zaradi kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da v zadevi ni sporno, da je izvedba vodovodnega priključka do objekta tožeče stranke predvidena na zemljišču, ki je opredeljeno kot javno dobro in cesta, dana v javno uporabo za cestni promet. Gre za javno dobro, ki ga v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ob enakih pogojih uporablja vsakdo. Tožeča stranka se pri tem sklicuje na tretji odstavek 19. člena SPZ ter 70. člen Ustave Republike Slovenije.

7Tožeča stranka je izkazala, da je na podlagi ZCes-1 pridobila posebno soglasje lastnika in upravljavca ceste za poseg in izvedbo dela na nepremičnini, s čemer je izpolnjen pogoj izkazane pravice graditi po 4. alineji prvega odstavka 56. člena ZGO-1. ZCes-1 in na njegovi podlagi izdani Odlok o občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet v Občini Sežana določata, da se dela v območju občinske ceste lahko izvajajo na podlagi soglasja, ki ga je tožeča stranka tudi prejela od Občine Sežane kot lastnice in upravljavke občinske ceste. Tožena stranka je z zavrnitvijo vloge tožeče stranke tudi prekoračila napotila Upravnega sodišča RS v sodbi opr. št. III U 223/2015-33 z dne 21. 6. 2016.

8Navedeni razlogi utemeljujejo odpravo izpodbijane odločbe. Ne glede na to, tožeča stranka dodatno navaja, da je dne 18. 1. 2018 z Občino Sežana sklenila aneks k pogodbi, št. 71-9/2014 z dne 18. 11. 2016, s katerim ji je ta izdala zemljiškoknjižno dovolilo za vpis že v letu 2016 dogovorjene in dovoljene služnosti. Predlog za vpis služnosti v zemljiško knjigo je bil vložen dne 29. 1. 2018 in se vodi pod opr. št. Dn 19669/2018.

9Občina Sežana je dne 21. 9. 2017 podala izjavo, št. 711-9/2014-25, iz katere je razvidno, da ima sporna parcela status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, v lasti Občine Sežana. Zemljišče je nekategorizirana cesta, dana v javno uporabo za cestni promet. S tem ima tožeča stranka dostop do predvidenega objekta, saj lahko nepremičnino - nekategorizirano cesto v skladu z 19. členom SPZ uporablja vsakdo in zato na tej nepremičnini ni treba ustanoviti služnosti hoje in vožnje, kot zmotno zahteva prvostopenjski organ. Občina Sežana pa je, kot zemljiškoknjižna lastnina, s sklenjenim aneksom še dodatno potrdila svoje soglasje in dovoljenje tožeči stranki, kot investitorju, za dostop, hojo in vožnjo s prevoznimi sredstvi po navedeni nepremičnini vse za potrebe izgradnje, obratovanja in vzdrževanja gostinskega lokala, in to v korist vsakokratnega lastnika in imetnika stavbne pravice na nepremičnini. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in njenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da tožbi ugodi, izpodbijano odločba odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

10Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

11Sodišče je tožbo vročilo tudi prizadetim strankam, in sicer E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., L.L., M.M. in Občini Sežana. Na tožbo sta odgovorila le E.E. in F.F..

12Prizadeta stranka E.E. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Aneks k pogodbi, ki ga je tožeča stranka priložila k tožbi, je za odločanje v konkretnem sporu pravno nepomemben, saj gre za dokaz, ki ga je tožeča stranka pridobila po izdaji izpodbijane odločbe prve stopnje in v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne sme biti upoštevan pri odločanju. Meni, da ni mogoče slediti navedbam tožeče stranke v delu, v katerem skuša izdajo gradbenega dovoljenja utemeljiti s sklicevanjem na določbo 97. člena ZCes-1. Parcela št. 814/1 k.o. D. je v naravi ozka vaška pot in je zato sklicevanje na posege v varovalnem pasu občinske ceste v smislu ZCes-1 neutemeljeno. Pogodba, ki dovoljuje izgradnjo vodovodnega priključka, pa ne vsebuje določb o dovoljenih posegih v prostor varovalnega pasu občinske ceste.

13Odgovor na tožbo je kot prizadeta stranka vložil tudi F.F., vendar pa je navajal zgolj to, da bo njemu in njegovi družini gradbeno dovoljenje v škodo. Ker se torej te navedbe ne nanašajo na sporna vprašanja tega postopka, ki bodo pojasnjena v nadaljevanju, in za odločitev zato niso relevantne, sodišče njegovega odgovora drugim strankam ni vročalo.

K točki I izreka:

14Tožba ni utemeljena.

15Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima podporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise ter vse to ustrezno utemeljila in zato zavrača očitek o kršitvah določb postopka ter zmotni uporabi materialnega prava. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori tožeče stranke pa še dodaja.

16Kakor je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, med tožečo in toženo stranko pa tudi ni sporno, je tako potek dostopa kot tudi potek novega vodovodnega priključka do načrtovanega objekta predviden, med drugim, tudi po parc. št. 814/1 k.o. D., na kateri naj bi bil, kakor izhaja iz projektne dokumentacije in soglasja upravljavca javnega vodovodnega omrežja - Kraški vodovod Sežana d.o.o., zgrajen individualni vodovodni priključek, ki se bo navezoval na vodovodno omrežje kot objekt gospodarske javne infrastrukture. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je parc. št. 814/1 k.o. D. v lasti Občine Sežana, zemljišče te parcele je nekategorizirana cesta, dana v javno uporabo za cestni promet. Nesporno je torej, da gre za zemljišče, ki je javno dobro v občinski lasti ter je nekategorizirana prometna površina. Dejansko gre za javno pot v smislu 25. točke 2. člena ZCes-1, ki določa, da je javna pot občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije. V konkretnem primeru gre torej za občinsko javno cesto, ki sicer ne izpolnjuje meril za kategorizacijo.

17Po določbi četrtega odstavka 54. člena ZGO-1 mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za poseg na javni poti, je tudi po mnenju sodišča skladno s 56. členom ZGO-1 treba vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi priložiti notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini. V konkretnem primeru bi tožeča stranka morala, kot ji je bilo pravilno pojasnjeno, na parceli, na kateri bo vkopan individualni vodovod, pridobiti temu ustrezno stvarno služnost. Soglasje, navedeno v pogodbi, ki sta jo na podlagi 97. člena ZCes-1 dne 28. 11. 2016 sklenili tožeča stranka in Občina Sežana, torej ne zadostuje, saj dopušča le izvajanje del na sporni parceli.

18Ugovor tožeče stranke, da na javnem dobrem ni mogoče ustanoviti služnosti kot stvarne pravice na tuji nepremičnini, ni utemeljen. Navedena nekategorizirana pot predstavlja zemljišče cestnega sveta, zato je na njem mogoče v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZCes-1 vzpostaviti potrebno stvarno služnost za gradnjo priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Kakor izhaja iz k tožbi priloženega aneksa k pogodbi z dne 17. 1. 2018, si je tožeča stranka tako služnost tudi pridobila, vendar šele po izdaji izpodbijane odločbe. Pridobitev potrebne stvarne služnosti zato na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj je bila pridobljena naknadno, sodišče pa v zadevi odloča le na podlagi dejanskega stanja v času izdaje izpodbijane odločbe.

19Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

20Odločitev o zadevi je sodišče sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1). V tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pravna stališča, na katera se sklicuje tožeča stranka, pa ne pomenijo dejstev, ki se dokazujejo v sodnem postopku.

K točki II izreka:

21Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Sodišče pa ni priznalo posebnih stroškov postopka stranki z interesom E.E., ki je te stroške priglasila, saj njena navajanja za odločitev niso bila bistvena.