UPRS Sodba II U 417/2017-16

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano v uvodu navedeno odločbo, je prvostopenjski organ pod točko 1 izreka odločil, da mora tožnica kmetijski objekt - leseni provizorij za shrambo kmetijskega objekta, ki je bil postavljen na podlagi potrdila Občine Ravne na Koroškem, št. 351-217/80-3/8 z dne 12. 6. 1980, na parc. št. 336 k.o. ..., uporabljati le v kmetijski namen. Rok za ureditev je eno leto od vročitve odločbe (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je kmetijska inšpektorica na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) vodila inšpekcijski postopek v zadevi nenamenske rabe pomožnega kmetijsko - gozdarskega objekta na parc. št. 336 k.o. ... V inšpekcijskem pregledu, z dne 9. 3. 2017 je bilo ugotovljeno, da na parc. št. 336 k.o. ... stoji lesen objekt z dvokapno streho, velikosti cca. 5,00 x 4,00 m, z hišno številko ..., katerega lastnica je tožnica. Tožnica je pri pregledu izjavila, da je lesen provizorij na tem mestu postavil njen oče, pred približno 25. leti in da si je na Občini Ravne na Koroškem pridobil dovoljenje za postavitev lesenega provizorija za shranjevanje orodja. Sama je že pred leti na upravno enoto poslala pobudo za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno, vendar še ni prejela odgovora. Na navedenem posestvu živi zadnjih deset let in na posestvu kmetuje, vzpostavila je pašnik, sadovnjak, njivo in vrt.

3Območna Geodetska uprava Slovenj Gradec je v upravnem postopku pojasnila, da je spornemu objektu bila določena hišna številka „...“, dne 21. 11. 2006, na podlagi 32. člena Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter označevanja naselij ulic in stavb z dne 29. 4. 1980 (v nadaljevanju Pravilnik). Pojasnila je tudi, da postopek legalizacije ni v pristojnosti geodetske uprave in da podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Geodetska uprava je ugotovila, da stavba ne zadošča pogojem za dodelitev hišne številke, ker stavba z dejansko rabo "drug kmetijski del stavbe" ne more imeti hišne številke.

4Na podlagi tako zbrane dokumentacije je kmetijska inšpektorica ugotovila, da je lastnica kmetijskega zemljišča na parc. št. 336 k.o. ... ravnala v nasprotju z določili 45. člena prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-E), ki določa da, do določitve območij trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območju kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov v skladu z Uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinskih kleti.

5Po pritožbi tožnice je drugostopenjski organ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pritožbo zavrnil. Glede ugotovitve dejanskega stanja, se je v celoti skliceval na navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložil je, da tako ZKZ-E, ki je veljal v času izdaje dovoljenja za gradnjo provizorija, tako tudi sedaj veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določata, da se zemljišča, ki so namenjena za potrebe kmetijstva razvrstijo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Nadalje je ugotovil, da zadevna parcela 336 k.o. ..., spada v kategorijo K1, najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in zato glede na sedaj veljavni OPN Občine Prevalje, na parceli ni dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča in prav tako ne sprememba kmetijskega objekta v stavbni objekt. Iz navedenega izhaja, da leseni objekt, to je provizorij, ki je postavljen na obravnavani parceli, lahko služi le za kmetijske namene, ne glede na to, kako ga je prvostopenjski organ poimenoval. Kmetijski inšpektor mora ravnati v skladu z določbami ZKZ, ki med drugim v 107. členu določa pristojnost prepovedi uporabe objekta iz točke b, c, č, d in e prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 3. č ZKZ.

6Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu, ker meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. V tožbi navaja, da je objekt provizorij, postavljen na kmetijskem zemljišču, katerega lastnica je tožnica in je bil z dovoljenjem postavljen leta 1980. Služi pri kmetovanju na kmetijskem zemljišču cca. 0,5 ha, kjer tudi tožnica biva. Provizorij je preprost, enostaven objekt, skromen za bivanje, kakor so navadni vikendi in služi za kmetovanje in za nikakršno drugo dejavnost, razen za kmetijsko, na zemljiških kmetijskih parcelah št. 334/2, 335 in 336 k.o. ... Postavljen je legalno in se ne uporablja za nedovoljeno dejavnost. Tožnica navaja, da planira gradnjo manjše hiše po spremembah namembnosti kmetijskega zemljišča. Provizorij se pri kmetovanju uporablja izključno za kmetijski namen, zato takšen ukrep, ki ga je izrekla inšpektorica kot opozorilo ni smiseln. Ker ne gre za nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, tudi ne za črno gradnjo, legalizacija ni predvidena in niti ni potrebna, pač pa si tožnica prizadeva za gradnjo hiše ter za postavitev pomožnih kmetijskih objektov. Tožnica predlaga, da se upoštevajo dejstva, in da je provizorij začasna stavba, legalna, ki se dokler ni hiše, uporablja za kmetovanje pri kmetovanju kot večnamenski navedeni objekt.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so že navedeni v obrazložitvi obeh upravnih odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodaja pa, da tako ZKZ, ki je veljal v času izdaje dovoljenja za gradnjo provizorija, tako tudi sedaj veljavni ZKZ vsebujeta določila, da se zemljišča, ki so namenjena za potrebe kmetijstva razvrstijo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Zadevna parcela 336 k.o. ... spada v kategorijo K1, najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in glede na sedaj veljavni OPN Občine Prevalje, na zadevni parceli ni dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča in prav tako ni sprememba kmetijskega objekta v stavbeni objekt.

8Tožba ni utemeljena.

9V obravnavani zadevi je bil tožnici izrečen inšpekcijski ukrep v skladu s 1. alinejo b. točke 107. člena ZKZ, da kmetijski objekt - leseni provizorij za shrambo, uporablja le v kmetijski namen.

10ZKZ v 1. alineji b. točke 107. člena inšpektorju nalaga izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.

11ZKZ v 4. členu določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje in drugačno zaviranje rasti rastlin. V 3. č členu ZKZ in 45. členu Prehodnih in končnih določb ZKZ-E je določeno katere vrste objektov je dopustno graditi na območju trajno varovanih in nastalih kmetijskih zemljišč, kolikor to dopušča prostorski akt, in sicer je dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih pomožno kmetijskih gozdarskih objektov.

12V zadevi ni sporno, da zemljišče parc. št. 336 k.o. ..., kjer je postavljen predmetni leseni objekt v velikosti cca 4m x 5m, spada v kategorijo K1, najboljših kmetijskih zemljišč, glede na sedaj veljavni OPN Občine Prevalje.

13Prav tako ni sporno, da ima leseni objekt – provizorij, hišno številko ..., ki je bila določena dne 21. 11. 2006, na podlagi 32. člena Pravilnika. Kot izhaja iz dopisa Geodetske uprave RS z dne 19. 5. 2017, podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Tožnica je izjavila, da na navedenem naslovu že 10 let prebiva in je vložila predlog za spremembo namembnosti objekta, saj namerava graditi manjšo hišo.

14Po mnenju sodišča kmetijsko zemljišče, ki je predmet inšpekcijskega nadzora ni dovoljeno uporabljati za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Prva alineja b. točke 107. člena namreč dopušča uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen le, če je v zakonu ali predpisu izdanem na podlagi zakona, to pa bi lahko bil tudi občinski prostorski akt, dovoljeno da se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Skladno z določili prvega odstavka 4. člena ZKZ se kmetijska zemljišča uporabljajo v kmetijske namene in le zakon ali predpis izdan na njegovi podlagi lahko dovoljuje uporabo tudi v nekmetijske namene. Da bi obstajal predpis ali akt, ki bi dopuščal uporabo spornega kmetijskega zemljišča v druge namene pa tožnica niti ne zatrjuje niti ne dokazuje.

15Zaradi varstva kmetijskih zemljišč, kot omejene in za človeka nujno potrebne dobrine Ustava RS in na njeni podlagi sprejeti zakoni urejajo posebno varstvo kmetijskih zemljišč, zlasti najboljših kmetijskih zemljišč. Za zagotovitev tega varstva se na podlagi strokovnih izhodišč in pregleda zemljišč, kmetijska zemljišča razvrstijo glede na njihovo kakovost in pomembnost za kmetijsko proizvodnjo v prostorskih aktih države in občin. Navedeno je občina v svojih prostorskih aktih tudi storila tako, da je navedeno zemljišče predvidela le za kmetijski namen. Glede na to, da je parc. št. 336 k.o ... po namenski rabi kmetijsko zemljišče, uvrščeno v območje najboljših kmetijskih zemljišč, je upoštevaje omejitve ZKZ in na nanjo nanašajoče prostorske zakonodaje, ukrep inšpektorice s katerim je omejila uporabo zemljišča zgolj v kmetijske namene sorazmeren. Gre za določene omejitve, v javnem interesu, ki so namenjene temu, da se najboljša kmetijska zemljišča uporabljajo v skladu z namensko rabo določeno s prostorskimi akti.

16V ostalem delu sodišče sledi razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi upravnega organa druge stopnje in se nanju sklicuje in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

17Sodišče je iz vseh navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugotovi pa neutemeljeni, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

18Sodišče je v skladu z določbo 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave na seji.