VSRS Sklep III DoR 80/2019-11
ECLI:SI:VSRS:2019:III.DOR.80.2019.11Področje: civilno procesno pravo, odškodninsko pravo, pravo družb, bančno javno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb,
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o obstoju in višini odškodnine, čeprav je bilo to vprašanje med pravdnimi strankami sporno in sodišče druge stopnje na obravnavi glede tega vprašanja ni izvajalo dokazov.
Izrek
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
− Ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov?
− Ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve?
− Ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje?
− Ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb?
− Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o obstoju in višini odškodnine, čeprav je bilo to vprašanje med pravdnimi strankami sporno in sodišče druge stopnje na obravnavi glede tega vprašanja ni izvajalo dokazov?
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je (ponovno) zavrnilo tožbeni zahtevek, da so toženci tožeči stranki dolžni solidarno plačati odškodnino v znesku 1,094.570,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da so prva, druga in tretji toženec dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 1,094.570,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.
3Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženci vlagajo predlog za dopustitev revizije.
4Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku glede vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo. Glede preostalih zastavljenih vprašanj predlogu ni ugodilo, saj vprašanja niso pomembna pravna vprašanja.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 28. 8. 2019Nazaj na vrh ↑