VSL Sklep I Cp 1495/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1495.2019Področje: zdravstveno varstvo, nepravdno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Iz izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu.
Vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njene strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotnega udeleženca. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.
Izrek
I. Pritožba se zavrne.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji prisotnost pri izvajanju dokazov in se ga zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Univerzitetni psihiatrični kliniki X. najdalj do 9.9.2019.
2Zoper ta sklep je vložil pritožbo nasprotni udeleženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je njegovo pridržanje protipravno in prosi za takojšnjo ponovno obravnavo in tudi takojšnji odpust.
3Pritožba ni utemeljena.
4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr1), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.
5Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca M. K. zaslišanjih lečečega zdravnika dr. A. A. in nasprotnega udeleženca. Iz teh izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri nasprotnem udeležencu za funkcionalno motnjo, ki kaže v obdobjih poslabšanja simptomatiko shizotipske motnje. Očitno ustrezna medikacija hitro vzpostavi njegovo psihično izboljšanje, za ohranjanje le-tega pa ne zadošča, saj je za to potrebno stalno jemanje zdravil, česar pa pri njemu še ni uspelo doseči. Nujno je izpeljati daljšo hospitalizacijo ob ustreznem nadzoru jemanja zdravil, kar se lahko izvede na oddelku po posebnim nadzorom, sicer bo bolnikovo funkcionalno stanje vedno slabše, izključiti pa ni mogoče večjih napetosti med njim in okolico v smislu heteroagresivnega reagiranja. Že po dosedanjih podatkih se je pred vsako hospitalizacijo nenavadno vedel, se prerival s policaji in „vtikal“ v mimoidoče. Nasprotni udeleženec je popolnoma nekritičen do svojega stanja, prepričan je, da ne potrebuje zdravil in se ne zaveda svojih ravnanj pred sprejemom v bolnišnico. Trenutno zaradi njegovega stanja ni sposoben poskrbeti za ustrezna finančna sredstva, potrebna za osnovno preživetje. S tem si povzroča hudo materialno škodo, brez zdravljenja pa tudi huje ogroža svoje zdravje, saj se njegovo funkcionalno stanje ves čas slabša (ponavljajoča se psihotična poslabšanja in progresivni funkcionalni upad), hospitalizacije pa so vse pogostejše.
6Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja.
7Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženčeve ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.
8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne uveljavlja nobene kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njene strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotnega udeleženca. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.2
1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami
2 Primerjaj odločitvi VSL I Cp 2086/2014, VSL I Cp 1757/2015
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 4. 11. 2019Nazaj na vrh ↑