VSM Sklep I Cp 126/2019

Pritožbi dedinje se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi:

„Dodatna zapuščina po pokojnem M.H., sinu F., upokojencu, roj. 1952, državljanu Republike Slovenije, poročenem, umrlem 2018 iz C., Z.J. obsega polico življenjskega zavarovanja zapustnika M.H. št. 414019691, sklenjena z zavarovateljem P.Z.L.

Na podlagi sklepa o dedovanju D 340/2018 z dne 27. 9. 2018 je dedič dodatne zapuščine vdova Z.H., roj. L., EMŠO ..., Z.J., C..“

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem M.H.

2Zoper sklep se iz razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožujejo dediči. Navajajo, da je predmet dodatne dediščine in dedovanja polica življenjskega zavarovanja št. 414019691 sklenjena z zavarovateljem P.Z.L.. Ne strinjajo se z argumenti sodišča, ki je opravilo poizvedbe pri zavarovalnici, ki je z dopisom 26. 11. 2018 sporočila, da je zapustnik res imel sklenjeno polico življenjskega zavarovanja, vendar naj bi zavarovalnica ugotovila, da dediči niso upravičeni do izplačila zavarovalnine. Argumentirajo, da 2. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) opredeljuje, da predstavljajo obseg zapuščine stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Takšna pravica je tudi zavarovalnina za življenjsko in zdravstveno zavarovanje. Dediči po njej po smrti pridobijo skupno zavarovalno vsoto 10.000,00 EUR in so kot taki tudi označeni v polici, torej kot upravičenci za primer smrti zapustnika. Samo dejstvo, da je v teku postopek priznanja zavarovalnine dedičem, ne izključuje te pravice. Interna prvostopenjska odločitev zavarovalnice je res bila negativna, vendar je dedinja 3. 12. 2018 vložila pritožbo in še ni prejela odgovora druge stopnje zavarovalnice. Sklicujejo se na sodno prakso Vrhovnega sodišča kjer je sodišče štelo, da je pravica zahtevati izplačilo premoženjska pravica, kot jo opredeljuje 2. člen ZD.

3Pritožba dedinje je utemeljena.

4Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave ampak razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa (prvi odstavek 221. člena ZD).

5Po določbi 221. člena ZD je torej sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočni sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju z dne 27. 9. 2018 je zapustnikova dedinja zapustnikova vdova Z.H., ker sta se hči M.H. in sin D.H. dedovanju odpovedala¹. Odpoved dediščini pomeni izjavo volje dediča po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Odpovedi o dedovanju ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD). To dejstvo je sodišče moralo upoštevati pri obravnavi pritožbe in zato kot dedinjo dodatnega premoženja ugotoviti zapustnikovo vdovo.²

6Sodišče druge stopnje mora v celoti pritrditi pritožbi, da polica življenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ki jo je zapustnik sklenil s P.Z.L., iz katere izhaja pravica zahtevati zavarovalno vsoto v višini 10.000,00 EUR, predstavlja premoženjsko pravico, ki je na podlagi 2. člena ZD v trenutku smrti zapustnika M.H. prišla na njegove zakonite dediče oziroma upoštevaje dedni izjavi, na dedinjo, zapustnikovo vdovo Z.H.

7Zapustnik M.H. je dne 23. 10. 2015 je na podlagi Ponudbe za zavarovanje sklenil življenjsko in zdravstveno zavarovanje in se zavezal plačevati določeno premijo z namenom, da sebi in dedičem zagotovi zavarovalnino ob nastanku zavarovalnega primera (priloga A4). Iz podatkov (Dopis P.Z.L. z dne 26. 11. 2018 - list. štev. 63), ki jih je sodišče pridobilo od P.Z.L.. izhaja, da dejstvo, da je pokojni imel sklenjeno polico življenjskega zavarovanja št. 414019691, zavarovalnica priznava, oporeka pa upravičenosti do izplačila zavarovalnine.

8Na podlagi ugotovljenih dejstev sodišče druge stopnje zaključuje, da iz zavarovalne police, ki jo dedinja uveljavlja kot dodatno dediščino po pokojnem možu, izhaja pravica zahtevati določeno zavarovalnino, kar nedvomno je premoženjska pravica, ki je v trenutku smrti zapustnika prešla na njegove dediče, zato je potrebno pritožbi ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje spremeniti. Ugotavljanje upravičenosti do izplačila zavarovalnine, pa bo predmet drugih postopkov.

¹ Določba prvega odstavka 133. člena ZD: Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.
² Pozneje najdena zapuščina se med dediče razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dedno pravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Sodna praksa višjih sodišč v zvezi s tem vprašanjem je enotna (VSM I Cp 887/2015, VSL II Cp 3068/2014, VSL III Cp 761/2014).