VSL sodba II Cp 1148/2015

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo odškodnine v znesku 28.591,34 EUR s pripadki (I.) in na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 47.500,00 EUR, za čas od 18.5.2008 do 4.11.2010 (II). V presežku za 57.897,77 EUR s pripadki je tožbeni zahtevek zavrnilo kot tudi za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zenska 224,00 EUR pred 15.9.2009, in od zneska 13.230,00 EUR pred 15.3.2011 (III.).

2Sodbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da tožnik med nočno vožnjo ni imel prižganih luči, zato je s svojim ravnanjem k nastanku škode prispeval 30 %. Ne strinja se z višino odmerjene odškodnine iz naslova skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Primerna odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti bi bila glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje v sodbi, 63.000,00 EUR iz naslova skaženosti pa 15.000,00 EUR.

3Pritožba je bila poslana v izjavo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V pritožbenem postopku ni sporno, da je v križišču K z ulico N, ... 2008 ob 18.30 uri, prišlo do prometne nezgode, v kateri sta bila udeležena tožnik, kot voznik kolesa z motorjem, in zavarovanec tožene stranke, kot voznik osebnega vozila. V trčenju je tožnik utrpel hude telesne poškodbe in za utrpelo škodo zahteval izplačilo odškodnine od tožene stranke, pri kateri je voznik osebnega vozila imel obvezno zavarovano svojo avtomobilsko odgovornost. Pasivna legitimacija v zadevi ni bila sporna. Zavarovanec tožene stranke je bil v kazenskem postopku pravnomočno obsojen, ker je kot udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil tožnik hudo telesno poškodovan, ker je vozil v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena ZVCP, tako da pri zavijanju v levo, v ulico N, ni pustil mimo voznika z motorjem, ki mu je pripeljal nasproti iz smeri ... ceste po svojem smernem vozišču in je v križišču vozil naravnost. Zato je trčil in tožnik je utrpel posebno hudo telesno poškodbo. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je na podlagi določila 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilo kazensko sodbo. Pritožbeno sodišče sprejema tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik do 30 % odgovoren za nastanek škode, ki mu je v tej nesreči nastala.

6Sodišče druge stopnje se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bila tudi vožnja tožnika kot voznika motornega kolesa nepravilna oziroma protipravna, ker je v času prometne nezgode vozil brez prižganih luči, kar v pogojih nočne vožnje predstavlja zelo nevarno prometno ravnanje. Izpoved tožnikovega prijatelja A. A., da je imel tožnik v času, ko se je odpeljal s ... ulice v ... proti kraju nezgode prižgane luči, je sodišče prve stopnje upoštevalo in jo ocenjevalo v luči izpovedbe priče B. B., ki je tožnikovo vožnjo opazoval tik pred nezgodo, med tem ko ga je tožnik prehiteval. Izpovedal je, da voznika v vzratnem ogledalu ni videl in ga je zaznal šele, ko je bil bočno ob njem. Zato je sodišče utemeljeno poklonilo veliko težo ugotovitvam forenzične preiskave Centra za forenzične preiskave z dne 21. 1. 2009 in zaslišanju forenzika C. C., ki pri pregledanih žarnicah motornega kolesa ni zaznal karektarističnih sledi, ki bi kazale, da je katerakoli od žarnic v trenutku trka svetila. Luč v žarnici je v trenutku, ko luč gori, razžarjena in zato mehkejša. V primeru trčenja se zaradi sil nitka raztegne (deformira) in taka ostane tudi ko luč ugasne. Deformirana nitka bi dokazovala, da je luč v trenutku nesreče svetila. Ker žarilna nitka ni bila deformirana je zaključil, da žarnica v trenutku nesreče ni gorela.

7Ugotovljena nepravilnost pri vožnji voznika kolesa z motorjem je podlaga za pravilen materialnopravni zaključek, da mora 30 % škode, ker je vozil motorno kolo ponoči brez luči, trpeti sam, četudi je bila na kraju nesreče javna razsvetljava in bi zavarovanec tožene stranke glede na 40 metrov dolg snop zasenčenih luči svojega avtomobila tožnika lahko opazil tudi, če je imel ugasnjene luči na motornem kolesu. Razmerje odgovornosti 70:30 je glede na težo kršitve (nočna vožnja brez prižganih luči) primerno.

8Sodišče prve stopnje tudi ni bistveno kršilo nobene od določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP in je glede na ugotovljeno dejansko stanje tožniku prisodilo pravično odškodnino. Na podlagi določila 179. člena OZ mora sodišče, ko gre za škodo, ki v denarju ni ocenljiva, kot odločilen kriterij za odmero odškodnine upoštevati primerljivost primera z drugimi podobnimi primeri.

9Glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik iz naslova odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni upravičen do višje odškodnine, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje v višini 55.000,00 EUR. Pritožnik ima zaradi posledic nezgode trajne funkcionalne posledice. Pred nezgodo je bil aktiven športnik, igral je košarko, nogomet, namizni tenis in hodil na daljše izlete, sedaj tega ne zmore več. Ne more teči in hoditi na daljše razdalje. Še vedno lahko plava in kolesari, pri slednjem ima težave s sestopanjem s kolesa zaradi proteze. Poklicno delo prodajalca lahko opravlja, vendar z večjimi napori, dviga lahko le bremena, ki so lažja od 10 kilogramov. Del okrog hiše ne more opravljati. Omejen je pri izbiri obuvala, visokih čevljev ne more nositi. Ima težave s koncentracijo in spominom, občutljiv je na vremenske spremembe, bolj razdražljiv, v celoti je izgubil voh. Sodišče prve stopnje je elemente, ki so pomembni za odmero odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, po oceni pritožbenega sodišča pravilno ovrednotilo in upoštevalo tudi sodno prakso v podobnih primerih negmotnih škod in je tožniku prisodilo primerno odškodnino v višini 55.000,00 EUR. Druge trajne anatomske posledice, ki jih navaja pritožba, kot so brazgotine, ugreznjeno levo zrklo, pa sodijo v anatomske posledice nezgode, odškodnina za duševne bolečine iz tega naslova se odmeri v okviru duševnih bolečin iz naslova skaženosti.

10V pritožbenem postopku ni sporno, da je pritožniku kot posledica nezgode ostala izrazita skaženost, ki se kaže v močno vidnih brazgotinah po levi nogi, čelu in temenu. Oko je zaradi brazgotine nekoliko globje in drugačno od desnega, amputirano ima stopalo, zato nosi protezo. Slednje ga še posebej moti poleti, ko nosi kratke hlače, saj je debela in trda. Zaradi šepajoče hoje vzbuja v okolici pozornost in pomilovanje, kar ga moti. Brazgotin na stegnu in goleni poleti ne more skriti, tistih na glavi in obrazu pa nikoli. Vse to pritožnika ovira pri socialnih stikih. Glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti, tudi ob dejstvu, da je pritožnik star 27 let, v višini 10.000,00 EUR, primerna in v skladu z uveljavljano sodno prakso.

11Glede na vse navedeno se pritožba tožeče stranke pokaže kot neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi določila 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu.

12Pritožnik, ki je v pritožbenem postopku propadel, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).