VSK Sklep II Ip 274/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi VL 17310/2019 z dne 26. 2. 2019 razveljavi (I. točka izreka), in da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da dolžnikov ugovor ni obrazložen, vsaj ne v delu, ki se nanaša na glavnico. Dolžnik glavnici v znesku 4.416,09 EUR ni nasprotoval, temveč je nasprotoval le zamudnim obrestim. Dolžnik tudi ni plačal nobenega obroka dolga po sklenjenem dogovoru. Ne držijo niti ugovorne navedbe, da je bil rok za plačilo dolga 29. 3. 2019, saj je tega dne zapadel v plačilo zadnji (4.) obrok. Sodišče bi zato moralo najmanj v delu glavnice dolžnikov ugovor zavrniti. Glede zakonskih zamudnih obresti pa se upnik strinja, da tečejo glede na dogovor o obročnem plačilu. Upnik ne vidi ovire, da bi pritožbeno sodišče dolžniku, glede na nesporna dejstva glede višine dolga in pripoznavo zahtevka, s sklepom naložilo v plačilo zneske in zakonske zamudne obresti po sklenjenem dogovoru. Dolg je namreč v celoti zapadel do izdaje izpodbijanega sklepa, gre pa za okoliščine po vložitvi predloga za izvršbo, ki bi jih bilo potrebno v pritožbenem postopku upoštevati. S tem se zagotovi hitrost in ekonomičnost postopka z verodostojno listino, kar je bil tudi namen te vrste postopka. Potrebe za napotitev na pravdo torej ni, saj dolžnik že tekom tega postopka priznava relevantna dejstva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik 26. 2. 2019 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave njegove terjatve, ki izhaja iz izpisa odprtih postavk, z zapadlostjo 31. 12. 2018. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem je navajal, da je z upnikom sklenil dogovor o plačilu dolga v nekaj mesečnih obrokih, vendar najkasneje do 29. 3. 2019. Kot dokaz je priložil izpis iz elektronske pošte, iz katerega je zatrjevani dogovor razviden. Sodišče prve stopnje je tak ugovor dolžnika štelo za obrazloženega, zato je skladno z določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

5Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Dolžnik je namreč s trditvijo o zapadlosti upnikove terjatve z dnem 29. 3. 2019 navedel pravno pomembno dejstvo in ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti (9. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), za takšno trditev pa je predložil tudi pisni dokaz. To pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča za obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj je trditveno in dokazno breme dolžnika v tem postopku omiljeno oziroma uravnoteženo s trditvenim in dokaznim bremenom upnika. Slednji pa mora v predlogu za izvršbo navesti zgolj oznako verodostojne listine, njeno višino in zapadlost, ne pa tudi dejanske podlage zahtevka in drugih pravno pomembnih okoliščin v zvezi s samo terjatvijo.

6Glede na navedeno ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi vsebinsko presojati ugovorne navedbe dolžnika glede zapadlosti upnikove terjatve in s tem teka zakonskih zamudnih obresti. V postopku ugovora na podlagi verodostojne listine se namreč presoja zgolj obrazloženost ugovora v smislu citiranih določb ZIZ, ne pa tudi utemeljenost upnikovega zahtevka glede na vsebino ugovornih navedb in predloženih dokazov. Le-ta je v celoti pridržana pristojnemu sodišču v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Pravdno sodišče je torej edino pristojno za odločanje o vsebinski utemeljenosti (oziroma pripoznavi) upnikovega zahtevka in njegove zapadlosti, ki je v konkretnem primeru glede na ugovorne navedbe dolžnika sporna.

7Ne držijo niti pritožbene trditve, da bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi upoštevati tudi dejstva, ki so nastala po vložitvi predloga za izvršbo, in s tem dejstvo, da je celotna upnikova terjatev zapadla v plačilo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Dolžnik je namreč vložil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi navedb upnika v predlogu za izvršbo in glede na stanje ter znane podatke v trenutku izdaje sklepa o izvršbi, zato je tudi njegove ugovorne navedbe o zapadlosti terjatve potrebno presojati glede na stanje v trenutku izdaje sklepa o izvršbi (26. 2. 2019) in ne glede na stanje v trenutku odločanja sodišča prve stopnje oziroma pritožbenega sodišča¹.

8V času izdaje sklepa o izvršbi pa upnikova terjatev glede na ugovorne navedbe dolžnika še ni bila zapadla. Dolžnik je namreč zatrjeval, da terjatev zapade v plačilo šele 29. 3. 2019, to pa je ob dejstvu, da se izvršilno sodišče v postopku verodostojne listine v vsebinsko presojo te ugovorne navedbe in predloženega dokaza (dogovora o obročnem plačilu) ne sme spuščati, dovolj za obrazloženost podanega ugovora o nezapadlosti terjatve. Odločitev o utemeljenosti upnikovega zahtevka in teku zakonskih zamudnih obresti glede na vsebino priloženega dogovora o obročnem plačilu bo tako v celoti sprejelo pravdno sodišče (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

9Glede na vse navedeno pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

¹ Prim. VSL sklep I Ip 2532/2011.