VSC Sklep Cp 139/2019

I. Pritožba upnice zoper odločitev pod točko III izreka sklepa z dne 22. 11. 2018 se zavrže.

Pritožba upnice zoper odločitev o upničinih stroških pod točko V izreka se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 11. 2018 v odločitvi glede stroškov upnice pod točko V izreka potrdi.

Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 12. 2018 v pritožbeno izpodbijanem delu odločitve pod točko III in IV izreka, to je v odločitvi o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 11. 2018 in o ugovornih stroških dolžnika, potrdi.

III. Dolžnik in upnica sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2018 odločilo:

- pod točko I izreka, delno po predlogu upnice za izdajo začasne odredbe, delno pa po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je: mladoletni hčeri upnice in dolžnika B. in I. B. z dnem izdaje te začasne odredbe dodelilo v vzgojo in varstvo materi, upnici U. B. (točka 1); dolžniku E. B. naložilo, da je od 15. 11. 2018 dalje dolžan prispevati za vsako od mladoletnih hčera po 130,00 EUR mesečne preživnine in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec in na TRR matere (točka 2); dovolilo izvršbo na plačo dolžnika, če ta ne bi plačeval preživnin (točka 3); odločilo, da stiki med dolžnikom in hčerama od izdaje te začasne odredbe dalje potekajo tako, da se prvi stik izvede v opredeljenem času 28. 11. 2018 v prostorih in pod nadzorom CSD ..., zatem pa bodo potekali tako, da bosta mladoletni hčeri polovico tedna in vikend ter naslednja dva dneva pri očetu, drugo polovico tedna, vikend in spet naslednja dva dni pa pri materi ter tako ponavljajoče naprej. Predaja otrok se zgodi tako, da starš v sredo zjutraj pripelje deklici v šolo, iz šole pa gresta k drugemu staršu. V nepričakovanih primerih bo skrb izvajala mama (točka 4 in 5); določilo in izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR v primeru kršitve dolžnosti iz točk 1, 4 in 5 (točka 6); poučilo, da pravna sredstva zoper sklep o začasni odredbi ne zadržijo njene izvršitve (točka 7);

- pod točko II izreka določilo, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku glede predodelitve otrok, pri čemer je upnico napotilo, da mora ustrezno tožbo vložiti v 30 dneh od prejema tega sklepa in sodišču o tem predložiti dokazilo;

- pod točko III izreka zavrnilo predlog upnice v delu, kjer je predlagala, da se mladoletni hčeri B. in I. B. izpišeta iz O. š.... in se vpišeta na O.š....;

- pod točko IV izreka zavrnilo predlog upnice v presežku za plačilo preživnine za nadaljnjih 120,00 EUR za vsako od hčera in glede predlagane višje denarne kazni v primeru neupoštevanja začasne odredbe;

- pod točko V izreka odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške.

2Pritožbo zoper odločitvi pod točko III in V navedenega sklepa (saj je pritožba pravno sredstvo upnika le zoper odločitev o (delni) zavrnitvi upnikove (dela) predloga za izdajo začasne odredbe, v preostalih izrecno nasprotovanih odločitvah pod točko I/4 in I/5 izreka sklepa pa je pravno sredstvo upnice ugovor) je vložila upnica. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 239 in 15 ZIZ in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi je nasprotovala odločitvi o zavrnitvi njenega predloga za izpis mladoletnih hčera iz O.š. ... in njun vpis na O. š...., ker meni, da je ta glede na v izdani začasni odredbi določene stike v škodo mladoletnih hčera in upnice. Vsakodnevna vožnja mladoletnih hčera v O.š. ..., ko sta ti v varstvu pri upnici, ki biva v Ljubljani, kar pomeni dnevno 220 km oziroma 6 do 7 ur dnevne vožnje, je za mladoletni hčeri in za upnico fizično preutrujajoča, podana pa je tudi večja izpostavljenost nevarnosti na prometno nevarni cesti. Ob začasni dodelitvi obeh hčera v vzgojo in varstvo materi je z zavrnitvijo takšnega predloga sodišče materi odvzelo tudi reševanje vprašanj dnevnega življenja otrok, ki gre staršu, kateremu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Zato se pritožnica s takšno odločitvijo ne strinja.

3Dolžnik je na pritožbo upnice odgovoril, da izbira šole ni vprašanje dnevnega življenja otrok, odločitev o zavrnitvi tega dela predloga upnice pa je glede na ugotovljene okoliščine pravilna. Dolžnik je zato predlagal zavrnitev upničine pritožbe.

4Sodišče prve stopnje je z nadaljnjim sklepom, to je s sklepom z dne 27. 12. 2018 odločilo:

- pod točko I izreka delno ugodilo ugovoru upnice zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 11. 2018 in tega v točkah I/4 in I/5 (glede načina izvajanja stikov) ter v točki III izreka (glede prešolanja mladoletnih otrok) tudi po uradni dolžnosti spremenilo tako, da se v tem delu sedaj glasijo:

a) mladoletni hčeri udeležencev B.in I. B. se z dnem izdaje te začasne odredbe, pa do pravnomočne odločitve glede postopka o njunem prešolanju, izpišeta iz O.š ...in se vpišeta na O. š. ..., pri čemer je upnica dolžna v 30 dneh vložiti ustrezen zahtevek zaradi prešolanja otrok,

b) stike med očetom in mladoletnima hčerama B. in I. B. z dnem izdaje te začasne odredbe, pa do pravnomočne odločitve v postopku predodelitve, določilo tako, da ima oče stike s hčerama vsak drugi teden od petka do nedelje, začenši s 4. 1. 2019 ter med tednom, ko ni vikend stika, v času medletnih počitnic v letu 2019 pa bosta hčeri celotne ene počitnice preživljali pri enem in druge pri drugem staršu, v nepričakovanih primerih pa se odpadel vikend stik nadomesti takoj naslednji vikend, odpadel stik med tednom pa se ne nadomesti;

c) določilo in izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR v primeru kršitve te začasne odredbe;

č) poučilo, da pravno sredstvo zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve;

- pod točko II izreka odločilo, da v preostalem delu ostane v veljavi začasna odredba z dne 22. 11. 2018;

- pod točko III izreka zavrnilo ugovor upnice v delu, ki je v nasprotju s to odločitvijo in zavrnilo ugovor dolžnika;

- pod točko IV izreka odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške.

5Zoper sklep z dne 27. 12. 2018 je vložil pritožbo dolžnik. V pritožbi je zatrjeval, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je zatrjeval, da je v ugovoru obširno izpostavil, da bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno oceniti, ali je v večjo škodo mladoletnim hčeram njegovo občasno kaznovanje ali pa sistematično delovanje matere v smeri odtujevanja obeh hčera od dolžnika kot očeta. Ob tem je izpostavil posamezne ugotovitve CSD ...v njegovem poročilu in v psihološkem poročilu, iz katerih lahko izhaja, kar je z opisanimi ravnanji matere zatrjeval tudi dolžnik, da je odklanjanje stikov otrok z dolžnikom kot očetom lahko le posledica materinega vzpodbujanja odpora hčera do očeta, kar pa je v njuno škodo. Tudi iz izpovedbe upnice izhaja, da je hčerama obljubljala, da se bosta preselili k njej in je na tak način v času, ko sta bili hčeri še dodeljeni očetu, vzpodbujala konflikte med hčerama in dolžnikom, njiju pa pripravljala in vzpodbujala k temu, da se bo predodelitev zgodila. Upnica je z nakupi novih oblačil v zadnjem času tudi očitno kupovala naklonjenost hčera, zato je njuna izjava, da bi raje bivali pri materi, logična. Sodišče je takšne ugovorne navedbe pavšalno zavrnilo, odtujitev od očeta pa pojasnilo s tem, da bo način začasnega izvrševanja stikov preprečil odtujitev hčera od očeta. Pri tem je sodišče spregledalo, da odtujenost ne pomeni le fizične ločitve, ampak pomeni tudi izgubo čustvenega odnosa mladoletnih hčera do očeta. Ob takšnem materinem vplivanju na hčeri pa teh učinkov, ki bodo zagotovo daljnosežni, ne bo mogoče odpraviti. Sistematično delovanje matere v smeri čustvenega odtujevanja hčera od očeta je bistveno večja škoda kot njuno občasno kaznovanje s strani očeta. V nadaljevanju pritožbe pritožnik nasprotuje odločitvi sodišča, ko je spremenilo odločitev v zvezi s prešolanjem otrok ter sodišču očita, da je to odločitev oprlo na poročilo in mnenje CSD ..., ki pa sta bila podana izključno na podlagi materinih informacij, ki jih CSD niti pri hčerama niti pri dolžniku ni preverjal. CSD tudi ni preverjal in poizvedoval pri dolžniku kako poteka trenutno življenje ali mu ponudil možnost se izjaviti o navedbah upnice. Tudi druga poročila, kot izjava Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, temeljijo zgolj na enostranskih izjavah upnice. To pa potrjuje dolžnikove trditve, da upnica in mladoletna otroka zaradi voženj v Š. J. niso bili žrtve nasilja. Vse to je bilo ugovorno izpostavljeno, sodišče pa o tem ni zavzelo stališča. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka, v posledici katere pa je bilo tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Vsa poročila, kakor tudi mnenje osebne zdravnice, so bila sestavljena na podlagi izjave upnice, česar niti CSD niti sodišče pri ugotavljanju preobremenjenosti in preutrujenosti mladoletnih hčera ter upnice v zvezi z vožnjo v O. š. .... nista upoštevala. V nadaljevanju je pritožnik izpostavljal svoje pomisleke v zvezi s spremembo odločitve sodišča v zvezi s prešolanjem mladoletnih otrok in odločitvijo v zvezi z določitvijo preživnine.

6Upnica je na pritožbo dolžnika odgovorila, da so njegovi pritožbeni očitki neutemeljeni. Več kot štiri leta in sedem mesecev trajajoče obdobje, ko sta mladoletni hčeri bili v vzgoji in varstvu pri dolžniku, je bilo zadostno obdobje za vzpostavitev takšnega odnosa med njimi, da sedanja fizična ločenost med njimi ne bi mogla povzročiti zatrjevanih daljnosežnih posledic. Nasprotuje tudi dolžnikovim trditvam o poročilu CSD in o tem, da dnevna vožnja mladoletnih hčera iz L. šolanje v Š. ni v njuno korist. Predlagala je zavrnitev pritožbe in priglasila pritožbene stroške ter zahtevala njihovo povrnitev.

O pritožbi upnice zoper odločitev pod točko III in V izreka sklepa z dne 22. 11. 2018:

7Pritožba upnice zoper odločitev pod točko III izreka sklepa z dne 22. 11. 2018 ni dovoljena, zoper odločitev pod točko V izreka pa ni utemeljena.

8Sodišče prve stopnje je z odločitvijo pod točko I izreka dne 27. 12. 2018 izdanega sklepa po uradni dolžnosti izdalo novo začasno odredbo, s katero je v odločitvi pod točko a) odločilo, da se z dnem izdaje te (nove) začasne odredbe, do pravnomočne odločitve v postopkih o njunem prešolanju, obe mladoletni hčeri B. in I.B. izpišeta iz O.š. ... in se vpišeta na O. š. .... Takšna, z novo začasno odredbo sprejeta odločitev, ki je z dnem izdaje nove začasne odredbe začela že tudi učinkovati, pa je vsebinsko identična s predlaganim delom začasne odredbe upnice, katerega izdajo je sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijano odločitvijo zavrnilo. Zato je z izdajo takšne nove začasne odredbe odpadel pravni interes upnice za pritožbo zoper odločitev pod točko III izreka. Pravni interes pritožnika za pritožbo mora obstajati vse do odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi, na obstoj pravnega interesa pa pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnice v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (člen 352 ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, 239. in 15. členom ZIZ).

9Ker v zvezi z odločitvijo o stroških pod točko V izreka pritožnica v pritožbi ni navedla nobenih razlogov, je v zvezi s pritožbo v tem delu pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 239. in 15. členom ZIZ). Ker ni ugotovilo nobene od takšnih kršitev, je pritožbo upnice v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa v izpodbijani odločitvi potrdilo(2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

10Glede na naravo spora je glede pritožbenih stroškov upnice pritožbeno sodišče odločilo, da te trpi pritožnica sama (413. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s členom 239 in 15 ZIZ).

O pritožbi dolžnika:

11V pravnem pouku sklepa z dne 27. 12. 2018 je sodišče prve stopnje kot dopustno pravno sredstvo navedlo pritožbo, ki jo je možno vložiti v 8 dneh. Po (pravočasno) vloženi pritožbi dolžnika je to predložilo v pritožbeno presojo sodišču druge stopnje.

12Tako iz vsebine izreka izpodbijanega sklepa, kot iz obrazložitve sklepa (od točke 15 dalje), je razvidno, da je z odločitvijo pod točko I izreka sklepa sodišče prve stopnje, upoštevajoč nove okoliščine, kot so bile ugotovljene po izdaji začasne odredbe z dne 22. 11. 2018, izdalo po uradni dolžnosti novo začasno odredbo, s katero je delno spremenilo odločitev prejšnje (s sklepom 22. 11. 2018) izdane začasne odredbe (glede načina izvrševanja stikov in prešolanja). S sklepom z dne 27. 12. 2018 pa je sodišče prve stopnje odločilo tudi o ugovoru upnice in dolžnika zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 11. 2018 ter o stroških postopka.

13Zoper sklep o začasni odredbi je pravno sredstvo ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ, 239. člen ZIZ). O ugovoru je pristojno odločati sodišče, ki je začasno odredbo izdalo (54. člen ZIZ, člen 239 ZIZ). Zoper sklep o ugovoru sodišča prve stopnje pa je pravno sredstvo pritožba (peti odstavek 9. člena ZIZ, 239. člen ZIZ), o kateri je pristojno odločati sodišče druge stopnje.

14Sodišče strankam ne more dati drugačnih pravnih sredstev, kot jih sicer določa zakon. Zato je ne glede na dani pravni pouk, pritožba dolžnika zoper navedeni sklep dopustna le zoper odločitev o njegovem ugovoru zoper dne 22. 11. 2018 izdano začasno odredbo, to je zoper odločitev sodišča prve stopnje pod točko III in IV izreka izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika in odločilo o dolžnikovih ugovornih stroških. Zato je sodišče druge stopnje kot pritožbeno sodišče (ne glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa), pritožbo dolžnika presojalo kot pritožbo le zoper navedeni odločitvi in v obsegu trditev, s katerimi je dolžnik nasprotoval odločitvi o zavrnitvi njegovega ugovora zoper 22. 11. 2018 izdano začasno odredbo. V nadaljnjem predstavljajo dolžnikove navedbe ugovorne navedbe zoper v točki I sprejet sklep o izdani začasni odredbi. O teh kot ugovornih navedbah (po predhodno izvedenem postopku v zvezi z ugovorom zoper začasno odredbo), pa bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.

15Pritožba dolžnika zoper odločitev pod točko III in IV sklepa z dne 27. 12. 2018 ni utemeljena.

16Sodišče prve stopnje je glede na to, da je začasno odredbo o začasni predodelitvi mladoletnih hčera izdalo po predhodnem kontradiktornem postopku in izvedenem dokaznem postopku (v katerem je izvajalo dokaze po uradni dolžnosti in dokaze, ki sta jih predlagali stranki) in da je zato že v sklepu o izdani začasni odredbi dne 22. 11. 2018 presodilo tudi trditve dolžnika, ki jih je ta ponovno izpostavil v ugovoru, ugovorne trditve v zvezi s škodljivostjo njegovih vzgojnih ravnanj in metod za obe mladoletni hčeri v primerjavi z zatrjevanim ravnanjem upnice, zavrnilo s sklicevanjm na že o tem podane razloge v (točki 7 ter od točk 9 do 16 obrazložitve) sklepu o izdaji začasne odredbe. Tam je namreč pojasnilo pravno podlago in namen začasnih odredb, ki se izdajajo zaradi ugotovljene konkretne ogroženosti koristi mladoletnih otrok, zaradi katere odločitve v zvezi s predodelitvijo otrok ni mogoče odložiti do konca ustreznega postopka. Pojasnilo je tudi, da je na podlagi izpovedb upnice in dolžnika, podatkov spisa N 4/2018, poročila O. š. ... z dne 15. 10. 2018, izvida SB ... z dne 15. 10. 2018 in izjav obeh mladoletnih deklic na CSD ter psihološkega poročila z dne 12. 11. 2018 tudi (z dokaznim standardom verjetnosti, ki ga določa 272. člen ZIZ) ugotovilo, da so ugotovljena ravnanja in vzgojni ukrepi, ki jih je izvajal dolžnik v zvezi z vzgojo in varstvom deklic(med temi tudi tista z dne 14. 10. 2018), ko sta bili deklici še v vzgoji in varstvu očeta, že po zakonski opredelitvi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (3. a člen) predstavljali fizično in psihično nasilje, s tem pa prepovedano obliko telesnega kaznovanja otroka, saj ima takšno za posledico zmedenost in vedenjske težave otrok. O neprimernosti fizičnega kaznovanja kot vzgojne metode je bil dolžnik po delavcih CSD že v letih 2015 in 2016 poučen, kljub temu pa fizičnega kaznovanja, kakršno je bilo tudi ob ravnanju 14. 10. 2018, ni opustil. Takšno ravnanje dolžnika pa je pri hčeri B. povzročilo že zaznane posledične vedenjske težave. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi podatkov spisa N 4/2018 in poročila CSD ... z dne 12. 11. 2018 tudi ugotovilo, da so se odnosi med upnico in dolžnikom, ki že dalj časa niso dobri, v zadnjem času še poslabšali in postali konfliktni. Tako je med njima postal visoko konflikten odnos glede vseh vprašanj v zvezi z otrokoma, tako glede vzgojnih metod kot tudi glede vprašanj dnevnega življenja otrok, kar pa resno ogroža psihofizičen razvoj obeh deklic in zahteva nujno ukrepanje še pred zaključkom ustreznega postopka. Na podlagi poročila CSD ..., ki ga je to podalo na podlagi predhodnih poročil učiteljic osnovne šole in psihologinje, da sta deklici odkar sta bili v zvezi z dogajanjem in po dogajanju 14. 10. 2018 v varstvu in vzgoji pri upnici, postali zopet dobro razpoloženi in veseli ter na podlagi mnenja tega istega organa, da bo začasna dodelitev deklic materi zmanjšala ogroženost deklic, saj bo zanju poskrbel eden od roditeljev, kar pa je tudi večkrat izražena želja obeh deklic, pri čemer je bil očetov dosedanji pristop k vzgoji in varstvu deklic manj primeren zaradi uporabe nasilnih vzgojnih metod oziroma metod kaznovanja, pa je tudi zaključilo, da ugotovljene konkretne okoliščine (verjetno) dokazujejo takšno ogroženost koristi mladoletnih deklic ob njuni dosedanji dodelitvi v vzgojo in varstvo dolžniku, da je do odločitve v zvezi z zahtevano njuno predodelitvijo v vzgojo in varstvo materi, potrebno to spremeniti in odločiti z začasno odredbo. S takšno obrazloženostjo razlogov sklepa o izdani začasni odredbi je sodišče prve stopnje, četudi zgolj s sklicevanjem nanje prepričljivo in zadostno zavrnilo ponovljene ugovorne trditve dolžnika. Pritožbeni očitki dolžnika o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s takšno odločitvijo sodišča, so tako neutemeljeni.

17Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi s pritožbeno izpodbijanim delom sklepa niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 411/III členom ZPP, 239 in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 239 ZPP in 15 ZIZ).

18Glede na namen in naravo predmetnega postopka je glede pritožbenih stroškov pritožbeno sodišče odločilo, da upnica in dolžnik trpita sama svoje pritožbene stroške (413. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP)