VSL Sklep I Cp 34/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe in odločilo, da sta toženki dolžni tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške postopka, in sicer prva toženka v znesku 215,84 EUR in druga toženka v znesku 647,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Druga toženka v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovni del sklepa sodišča prve stopnje ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se plačilo stroškov postopka naloži tožnici. Navaja, da je bila sanacija potrjena in izvedena že pred vložitvijo tožbe, zato tožba ni bila potrebna. Ponudbo za sanacijo je potrdila 30. 5. 2018, plačilo je izvedla 14. 6. 2018 in 3. 7. 2018 so bila zaključena vsa dela. Druga toženka je torej aktivno pristopila k sanaciji že mesec dni pred vložitvijo tožbe. Nadalje navaja, da izpust ni predstavljal prepovedanih imisij ter da ne držijo navedbe tožnice glede odpovedi najemne pogodbe. Meni, da bi bila s plačilom pravdnih stroškov kaznovana, saj se je tožnica samovoljno odločila za tožbo, čeprav je bila prva sanacija že izvedena, druga sanacija pa se je že izvajala.

3Tožnica je na vročeno pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvi odstavek 158. člena ZPP¹ določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila 6. 7. 2018 izvedena sanacija odvoda kuhinjskih izpuhov. Zahtevek je bil torej izpolnjen po vložitvi tožbe v predmetnem postopku, zato je povrnitev stroškov naložilo toženkama.

6Ne drži pritožbena navedba, da je bila sanacija izvedena pred vložitvijo tožbe. Tožba je bila vložena 14. 6. 2018, druga toženka pa je v odgovoru na tožbo navedla, da je bila sanacija opravljena 6. 7. 2018 (in ne 3. 7. 2018, kot to navaja v pritožbi). Neodločilna je tudi pritožbena navedba, da je bila (nezavezujoča) ponudba za sanacijo potrjena že 30. 5. 2018. Namreč pritožbena navedba, da je bilo plačilo avansa za sanacijo izvedeno 14. 6. 2018, je nedopustna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP) in je zato neupoštevna.

7Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožba ni bila potrebna oziroma smiselno, da druga toženka ni dala povoda za tožbo. Pred vložitvijo tožbe je tožnica z dopisom z dne 15. 5. 2018 pozvala k odpravi imisij v roku 8 dni. Prva toženka je z dopisom z dne 21. 5. 2018 navedla, da so se v mesecu januarju dogovarjali z drugo toženko o ureditvi prezračevanja, vendar se druga toženka s predlagano rešitvijo ni strinjala. Prva toženka je tudi prosila za dodaten 14-dnevni rok za sanacijo ter navedla, da bo druga toženka z obratovanjem kuhinje v primeru nesanacije prenehala oziroma se ji bo to prepovedalo. Glede na navedeno in glede na to, da ob vložitvi tožbe sanacija še ni bila izvedena, je tožnica utemeljeno sklepala, da je potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.

8Neodločilne so pritožbene navedbe o neobstoju imisij in o odpovedi najemne pogodbe. Za odločitev o stroških pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna le od tega, ali je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne.

9Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Sodnica je odločila na podlagi 366.a člena ZPP.

10Odločitev o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP. Druga toženka stroškov pritožbe ni priglasila, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k predmetni odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.