VSL Sklep EPVDp 93/2019

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilka mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Predsednik Vrhovnega sodišča RS je s sklepom Su 574/2019-2 z dne 15.3.2019 na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih odločil, da se pristojnost za odločanje v prekrškovnih zadevah, ki bodo Višjemu sodišču v Kopru predložene v času od 1.4.2019 do vključno 31.8.2019, prenese na Višje sodišče v Ljubljani.

2Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo predlog storilke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

3Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilki sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bil vročen dne 2.4.2019 in da je sklep postal pravnomočen dne 11.4.2019, tako da je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel dne 26.4.2019, storilka pa je predlog vložila priporočeno na pošti dne 16.5.2019, kar je po preteku roka, torej prepozno in je na tej podlagi predlog storilke zavrglo.

4Zoper sklep je storilka vložila pravočasno pritožbo, v kateri ponovno predlaga odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter navaja, da nima javnega prevoza, da je iskalka zaposlitve in da skrbi za babico ter vozniško dovoljenje potrebuje. Navaja tudi, da je potrdilo o opravljeni edukacijski delavnici sodišču že poslala, kakor tudi zdravniško potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu.

5Pritožba ni utemeljena.

6Po določbi drugega in tretjega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1) lahko storilec vloži v petnajstih dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, o čemer mora biti storilec v sklepu poučen, predlogu pa mora priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.

7Storilka v pritožbi ne oporeka dejstvu, da je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložila prepozno, temveč uveljavlja potrebo po vozniškem dovoljenju, česar pa v tej fazi odločanja ni mogoče upoštevati. Predlog za odložitev izvršitve je primarni zahtevek v postopku za odložitev izvršitve in rok za vložitev predloga je materialnopravni rok, ki ni podaljšljiv. Pravočasna vložitev predloga je formalni pogoj, da sodišče o predlogu sploh odloča. Le v primeru, da je predlog vložen pravočasno in je popoln, sodišče o predlogu tudi vsebinsko odloči in pri odločanju upošteva okoliščine iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, in sicer osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po zakonu o voznikih. V konkretnem primeru pa storilka, čeprav je bila v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja poučena, da lahko predlog za odložitev izvršitve vloži v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, predloga za odložitev izvršitve ni vložila pravočasno, zaradi česar je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, ko se do prepozno vloženega predloga vsebinsko ni opredeljevalo, temveč ga je zavrglo kot prepoznega, ne da bi se spustilo v presojo okoliščin iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, ki jih storilka ne more več uveljavljati niti v tem pritožbenem postopku.

8Na podlagi osmega odstavka 202.d člena ZP-1 sodišče v sklepu, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, navede čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti, ki jih mora storilec izpolniti po tem zakonu in po zakonu o voznikih, ter rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obvestil. V devetem odstavku 202.d člena ZP-1 je nadalje določeno, da so obveznosti iz prejšnjega odstavka udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po zakonu o voznikih ali udeležba v obeh navedenih programih. Sodišče pri izbiri obveznosti upošteva število, naravo in pomen prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki so bili podlaga za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ugotovitve in predloge v zdravniškem spričevalu o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu in druge okoliščine, ki so pomembne za odpravo vzrokov, zaradi katerih storilec krši pravila cestnega prometa.

9Iz navedenega izhaja, da sodišče storilcu naloži obveznosti v sklepu, s katerim ugodi predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, potem ko pravočasen in popoln predlog presodi po vsebini. Glede na določbo 53. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) sodišče ustrezen rehabilitacijski program določi na podlagi zdravniškega spričevala in pri določitvi izbira med tremi rehabilitacijskimi programi: a) edukacijske delavnice v obsegu najmanj šest pedagoških ur; b) psihosocialne delavnice v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, od tega najmanj dve uri individualne obravnave in najmanj 15 ur dela v skupini; c) programi zdravljenja odvisnosti, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost psihiatrije. V konkretnem primeru pa sodišče zaradi prepozno vloženega predloga sploh ni o njem odločalo po vsebini in storilki ni določilo ustreznega programa, temveč je storilka program edukacijskih delavnic, na katerega se v pritožbi sklicuje, opravila brez sklepa sodišča o določitvi ustreznega programa, zaradi česar ni mogoče upoštevati spisu priloženega potrdila o opravljeni edukacijski delavnici in potrdila o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki ga je storilka pridobila za potrebe vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in do katerega se sodišče pri odločitvi o zavrženju predloga ni bilo dolžno opredeliti.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ko je tudi pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in v škodo storilke ni prekršilo materialnih določb zakona.

11Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 in določil Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tarifno številko 8407 ZST-1 in v izreku navedeni znesek sodne takse (20,00 EUR) bo morala storilka plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.