VSM Sklep II Kp 12954/2017

I. Pritožba zagovornice obsojenega M.U. se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prizna in izvrši sodba Občinskega sodišča v Reki opr. št. KO-167/10-68 z dne 14. 3. 2016 v zvezi s sodbo Županijskega sodišča v Dubrovniku opr. št. 6 Kž. 126/16-3 z dne 26. 8. 2016, s katero je bila obsojenemu M.U.izrečena kazen eno leto zapora zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo po prvem in tretjem odstavku 318. člena Kazenskega zakona Republike Hrvaške. Nadalje je odločilo, da se izvršitev kazni prenese v Republiko Slovenijo tako, da se obsojencu na podlagi drugega odstavka 300. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreče kazen eno leto zapora, ki se bo izvršila na območju Republike Slovenije. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je sodišče obsojencu v tako izrečeno kazen vštelo čas pridržanja z dne 22. 3. 2017 v postopku opr. št. IV Kpd 12954/2017, ter ga na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. V II. točki izreka je zavrnilo predlog obsojenega M.U. za izvršitev kazni z delom v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna.

2Zoper sklep se je pritožila obsojenčeva zagovornica, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi obsojenčevemu predlogu za nadomestni način izvršitve kazni zapora ter naloži, da se obsojencu povrnejo stroški, ki so mu s postopkom nastali.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva, višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

5Zagovornica obsojenega se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar v pritožbi ne konkretizira, katere kršitve iz 371. oziroma 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), uveljavlja. Navaja le, da uporaba Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) ne izključuje uporabe KZ-1, saj bi v nasprotnem primeru izključitev zakonskih določb iz 86. in 88. člena KZ-1 obsojenca postavilo v neenakopravni položaj z osebami, ki prestajajo zaporno kazen v državi, v kateri jim je bila izrečena obsodilna sodba.

6Takšno stališče ni pravilno. Višje sodišče namreč v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, ki je predlog obsojenca za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna, zavrnilo. Za takšno svojo odločitev je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo tehtne razloge, s katerimi soglaša tudi višje sodišče in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. K pritožbenim pomislekom obsojenčeve zagovornice pa še dodaja:

7Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.

8Zagovornica sicer uvodoma zatrjuje, da se pritožuje zoper celotni sklep, vendar iz vsebine njene pritožbe ne izhajajo nikakršne navedbe, s katerimi bi izpodbijala I. točko izreka. Ne glede na to, pa višje sodišče iz podatkov kazenskega spisa ugotavlja, da je obsojenec na naroku za odločitev o predaji zahtevane osebe dne 1. 6. 2017 izrecno predlagal, da bi izrečeno kazen prestajal v Republiki Sloveniji, poleg tega je obsojenec s pisno izjavo v skladu s 131. členom ZSKZDČEU-1, h kateri je dala soglasje tudi zagovornica, ponovno izrecno predlagal sodišču, da mu omogoči prestajanje zaporne kazni v Republiki Sloveniji.

9Po obrazloženem je višje sodišče pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije.