VSM Sklep I Cpg 160/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za vpis sprememb v sodni register pri subjektu vpisa, D. d.o.o. (v nadaljevanju predlagatelj, tudi pritožnik) Presodilo je, da niso izpolnjene materialnopravne predpostavke za vpis iz 34. člena iz Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) v zvezi z določbo 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

2Predlagatelj z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹.

Najprej poudarja, da izrek ne vsebuje opredelitve tistega dela predloga, ki ga je registrsko sodišče zavrnilo. Takšen izrek je nejasen in sam s seboj v nasprotju. Nobenega dvoma ni, da je bil 13. 2. 2019 na skupščini sprejet sklep o izključitvi družbenika, družbe P. d.o.o.., in sicer iz krivdnih razlogov. Z dnem izključitve je prenehal njegov poslovni delež in z njim povezane pravice in obveznosti.

Pritožnik opozarja, da gre v obravnavani zadevi za vpis sprememb v sodni register izključno na podlagi sklepa skupščine in ne za izključitev na podlagi pogodbe. Izključeni družbenik izpodbijanja na skupščini ni napovedal oziroma ni vložil izpodbojne tožbe.

V nadaljevanju se pritožnik ukvarja z utemeljenostjo izključitve družbenika. Po njegovem so pogoji za izključitev izpolnjeni, saj družbenik ni deloval v dobro družbe. V takšnih primerih izključitve družbenika morajo preostali družbeniki ravnati v skladu z zahtevami iz 502. člena ZGD-1.

Sodišče prve stopnje v tem kontekstu ni upoštevalo, da je šlo za „krivdno“ izključitev družbenika in ne za njegovo pogodbeno izključitev oziroma izstop in v tej smeri ni navedlo ustreznih razlogov, zaradi česar je podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Registrsko sodišče se je nepravilno spustilo v vsebinsko obravnavanje zadeve, saj je postopek vpisa zgolj formalnost. Pritožnik se sklicuje na 34. člen ZSReg in listine v spisu, ne opredeli pa se do (ne)napovedi vložitve izpodbojne tožbe. Z ničemer tudi ne argumentira zaključka, da družba P. d.o.o. z izključitvijo ni soglašala.

Sodišče prve stopnje procesnega gradiva predlagatelja, ki je odločilnega pomena, ni upoštevalo, ni ga dokazno ocenilo, se o njem izjasnilo. Takšno ravnanje sodišča je nedopustno in ima za posledico obstoj procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti.

Ker se sodišče prve stopnje glede vseh pravno odločilnih dejstev ni izreklo, je vprašljiva tudi pravilnost dejanskih in materialnopravnih zaključkov. Ob upoštevanju temeljnih načel korporacijskega prava, nanje se sklicuje tudi pravna teorija, je mogoče pogodbeno izključitev izpeljati tudi v primerih, ko družbena pogodba ne vsebuje natančnih pravil postopka izključitve (ob upoštevanju 501. člena ZGD-1), kar velja za konkretni primer.

Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep primarno spremeni, tako da predlogu ugodi in vpis dovoli. Podrejeno se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339 v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tako z dejanskega, kot tudi materialno pravnega vidika, v postopku njenega sprejema pa sodišče ni storilo v pritožbi očitanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev.

5Sodišče druge stopnje razloge izpodbijanega sklepa kot pravilne v celoti povzema, v odgovor na pritožbene trditve pa dodaja:

6Najprej ne drži, da je izrek sklepa zato, ker ne vsebuje opredelitve tistega dela predloga, ki ga je registrsko sodišče zavrnilo, nejasen in sam s seboj v nasprotju.

7Pritožnik se je s predlogom, vloženim 29. 4. 2019, zavzemal za vpis izključitve (manjšinskega) družbenika na podlagi sklepa, ki ga je sprejela skupščina dne 13. 2. 2019. Hkrati je v okviru podanega predloga, skladno z zakonsko predvidenimi posledicami izključitve iz 502. člena ZGD-1, k predlogu (med drugim) priložil prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, sedaj akta o ustanovitvi družbe (notarski zapisnik SV 288/2019 z dne 25. 4. 2019) in druge s tem povezane listine. Registrsko sodišče je takšen predlog v celoti zavrnilo, tako da ni na mestu pritožbeni očitek, da iz izreka sklepa ne izhaja, v katerem delu je bil predlog zavrnjen in da je zaradi tega izrek nerazumljiv ter sam s seboj v nasprotju. Iz navedenega razloga torej očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ni utemeljen.

8Izpodbijani sklep po oceni sodišča druge stopnje glede na vsebino predloga vsebuje potrebne razloge o odločilnih dejstvih, pri čemer se je registrsko sodišče izreklo o vsebini tistih listin, ki so glede na ZSReg in Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) za takšen vpis odločilnega pomena. Že omenjena procesna kršitev torej tudi s tega vidika ni podana.

9Registrsko sodišče tudi ni storilo procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. S tem, ko se o tistih listinah, ki za presojo pravilnosti (zakonitosti) takšnega vpisa niso pravno odločilne (pritožbena graja v tej smeri je splošna, ne pojasni, katere so te listine), ni izreklo, ni poseglo v pravico predlagatelja do enakopravnega obravnavanja pred sodiščem oziroma v njegovo pravico do izjave, ki je ustavno varovana kategorija (22. člen Ustave RS). Katere listine so podlaga za vpis, nanje se je registrsko sodišče tudi oprlo, pa izhaja iz razlogov nadaljevanju.

10Registrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon.

11Iz prvega odstavka 501. člena ZGD-1 med drugim izhaja, da družbena pogodba lahko določi, da je družbenik lahko izključen iz družbe, mora pa določiti pogoje, postopek in posledice izključitve. Sodna praksa (sklep VS RS III Ips 118/2007 z dne 2. 4. 2010) je sicer že izoblikovala stališče, da dejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, ne more biti razlog za zavrnitev vpisa, saj posledice izključitve natančno ureja 502. člena ZGD-1. Ne velja pa to za postopek in pogoje izključitve. Če npr. postopek izključitve v družbeni pogodbi ni določen, to ne pomeni, da izključitev družbenika ni mogoča, pomeni pa, da se v takšnem primeru izključitev lahko doseže le s tožbo v sodnem postopku (odločba VSL IV Cpg 945/2013 z dne 4. 9. 2013). Iz citirane sodne odločbe jasno izhaja, da mora biti v družbeni pogodbi urejen postopek izključitve, organ, ki o izključitvi odloča in pravice, ki jih potencialno izključeni družbeniki imajo v postopku izključitve, pri čemer varstvo pravic družbenikov zahteva, da so za njegovo izključitev izkazani tudi ustrezni razlogi. To pa pomeni, da mora registrsko sodišče v okviru utemeljenosti vpisa presojati tudi obstoj pogojev za izključitev družbenika iz družbe (odločbi VSL IV Cpg 1239/2014 z dne 3. 9. 2014 in VSL IV Cpg 35/2005 z dne 11. 5. 2005).

12Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče sodne prakse, da v takšnem primeru izključitev predvsem zaradi varstva družbenika ni mogoča, je jasno in enotno.

13V sklopu obrazloženega tudi ne vzdrži tehtne presoje pritožbena trditev, da gre v obravnavanem primeru za izključitev na podlagi sklepa skupščine iz krivdnih razlogov in ne na podlagi pogodbe. V skladu s 501. členom ZGD-1 sta mogoča le dva načina izključitve družbenika (na podlagi pogodbe, če so v njej določeni pogoji in postopek izključitve ter s tožbo v sodnem postopku). Predlogu za vpis izključitve družbenika (za primer, da o tem po družbeni pogodbi odloča skupščina) je treba v skladu s 1. točko drugega odstavka 44. člena Uredbe priložiti ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe. Glede na zahtevo iz prvega odstavka 42. člena Uredbe mora biti predlogu priložen tudi čistopis akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe (primerjaj četrti odstavek 516. člena ZGD-1).

14Obe listini (tako sklep skupščine, kot tudi čistopis akta o ustanovitvi družbe) je v obravnavani zadevi predlagatelj sicer priložil k predlogu, a je sodišče prve stopnje predlog kljub temu zavrnilo. Po stališču sodišča druge stopnje utemeljeno.

15Sodišče prve stopnje je v petem odstavku, stran 2 obrazložitve, ugotovilo, da so v pogodbi o ustanovitvi družbe D. d.o.o. (SV 810/2014 z dne 24. 11. 2014, točka 9), objavljeni na spletni strani AJPES, določeni pogoji (razlogi) za izključitev družbenika, določeno pa je tudi, da je lahko družbenik iz družbe izključen le, v kolikor se z izključitvijo strinja, v nasprotnem primeru se lahko izključitev zahteva s tožbo.

16V sklopu do sedaj obrazloženega je registrsko sodišče ravnalo pravilno, ko je presojalo, ali je bil sklep skupščine z dne 13. 2. 2019 sprejet v skladu z družbeno pogodbo. To je v okviru pogodbene izključitve družbenika dolžno storiti, tako da s svojim ravnanjem ni prekoračilo svojih pooblastil, kar mu pritožba, s sklicevanjem na deklaratorno naravo vpisa, neutemeljeno očita².

17V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da že pritožnik pravilno ugotavlja, da družbena pogodba subjekta vpisa (SV 810/2014 z dne 24. 11. 2014) natančnih pravil postopka izključitve niti ne vsebuje (stran 6 pritožbe, tretja alineja). Po oceni sodišča druge stopnje bi že ta okoliščina lahko predstavljala samostojen razlog za zavrnitev vpisa, nasprotno stališče pritožnika, da je izključitev vseeno mogoča, tudi če postopek izključitve s pogodbo ni določen, pa je, kot je že bilo navedeno³, materialno pravno zmotno.

18Sodišče prve stopnje je v šestem odstavku obrazložitve, stran 2 sklepa (ob ugotovitvi, da je manjšinski družbenik izključitvi nasprotoval tako na skupščini, kot tudi že prej, po prejemu vabila na skupščino - listina z dne 23. 1. 2019), pravilno ugotovilo, da pogoji za (pogodbeno) izključitev in izbris družbenika niso izpolnjeni. To pa pomeni, da slednji ni bil pravno veljavno izključen iz družbe, saj sklep skupščine ni bil sprejet v skladu z vsebino družbene pogodbe (primerjaj 1. točko drugega odstavka 44. člena Uredbe). Kot je že bilo obrazloženo, registrsko sodišče s takšnim obsegom presoje utemeljenosti vpisa, ni preseglo svojih pooblastil.

19V tem kontekstu tudi ne drži pritožbena trditev, da bi moral izključeni družbenik vložiti izpodbojno tožbo, ker gre za vpis na podlagi sklepa skupščine in ne na podlagi pogodbe. Res je, da je predmet presoje skupščinski sklep, ki pa mora biti sprejet, kar je bilo že večkrat poudarjeno, v skladu z družbeno pogodbo. Če ni, družbenik ni pravno veljavno izključen. Če pa ima pritožnik v mislih, da bi moral izključeni družbenik zato, ker po njegovem ni izkazano, da je storil očitane kršitve (da niso izpolnjeni v pogodbi določeni pogoji za izključitev), vložiti izpodbojno tožbo (390. - 398. člen ZGD-1), mu je treba pritrditi. Vendar pa ta okoliščina v zadevi ni odločilna, saj zavrnitev predlaganega vpisa po odločbi sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da sklep (glede postopka izključitve) ni bil sprejet v skladu z družbeno pogodbo.

20Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg).

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 18. člena ZSReg.

¹ Določbe ZPP se v registrskem postopku uporabljajo v povezavi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 19. členom ZSReg.
² Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določba 34. člena ZSReg ne ločuje konstitutivnih in deklaratornih sklepov (odločba VSK I Cpg 3/2007 z dne 9. 2. 2007).
³ Točka 11 obrazložitve tega sklepa.