VSRS Sklep II DoR 51/2019

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je ravnanje tožene stranke glede na ugotovljeno dejansko stanje prvostopnega sodišča šteti za hujšo kršitev zakonite in moralne dolžnosti do zapustnice, ki bi kazalo, da so dejansko in objektivno izpolnjeni pogoji za razdedinjenje tožene stranke, kot ga določa 42. člen ZD, da ta ni upravičena niti do nujnega dednega deleža po zapustnici?

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov za ugotovitev utemeljenosti razdedinjenja toženke.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in odločitev spremenilo tako, da je zahtevku v celoti ugodilo. Sodišče prve stopnje naj bi materialnopravno zmotno presodilo, da ugotovljen neprimeren odnos toženke do zapustnice ne zadošča za razdedinjenje.

3Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

— Ali je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno ocenilo in razumelo ravnanje tožene stranke kot hujše kršitve moralne ali zakonite dolžnosti do zapustnice ter nato pravilno uporabilo materialni predpis, in sicer 42. člen ZD?

— Ali je ravnanje tožene stranke glede na ugotovljeno dejansko stanje prvostopnega sodišča šteti za hujšo kršitev zakonite in moralne dolžnosti do zapustnice, ki bi kazalo, da so dejansko in objektivno izpolnjeni pogoji za razdedinjenje tožene stranke, kot ga določa 42. člen ZD, da ta ni upravičena niti do nujnega dednega deleža po zapustnici?

— Ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so ti nejasni, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da je tožena stranka nevredni dedič po zapustnici?

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v obravnavanem primeru podani glede drugega predlaganega vprašanja (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Ponovna materialnopravna presoja zadeve je utemeljena glede na razsežnost posledic v luči ustavnopravnega vidika razdedinjenja v okviru svobode testiranja.