VSRS Sklep I R 83/2019

Predlog se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru teče pravdni postopek zaradi plačila odškodnine za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel v delovni nesreči. Tožnik je tožbo, s katero je zahteval plačilo odškodnine od družbe H., d. o. o. in Z., d. d. (pri kateri ima njegov delodajalec sklenjeno zavarovanje za civilno odgovornost), vložil pri Delovnem sodišču v Mariboru. Po ugotovitvi, da družba H., d. o. o. ni njegov delodajalec (ampak je to M., d. o. o.), je tožbo zoper njo umaknil. Delovno sodišče je zato postopek v tem delu ustavilo. Ker je ostala tožena le še zavarovalnica, se je nato izreklo za nepristojno za odločanje in je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru.

Tožnik je pri tem sodišču takoj vložil predlog za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti. V njem navaja, da je pred Delovnim sodiščem vložil novo tožbo, tokrat zoper pravega delodajalca. Ker sta Z., d. d. in delodajalec solidarno zavezana za plačilo odškodnine meni, da je postopka treba združiti.

2Okrožno sodišče v Mariboru je predlog posredovalo Vrhovnemu sodišču.

3Predlog ni utemeljen.

4Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je smotrnost oziroma utemeljeno pričakovanje, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču.

5V konkretnem primeru se odpira vprašanje, ali je iz razloga smotrnosti (združitve postopkov zoper solidarne dolžnike) sploh mogoč prenos pristojnosti s sodišča splošne pristojnosti na specializirano delovno sodišče.¹ Ta sodišča so, po določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), pristojna za odločanje o odškodninskih sporih med delavci in delodajalci, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Za odločanje v takšnih sporih so pristojna tudi, če je v njih kot sospornik tožena zavarovalnica (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). Če je tožena samo zavarovalnica, pa so za odločanje pristojna sodišča splošne pristojnosti.

6S predlaganim prenosom pristojnosti za odločanje v (civilnem) sporu med tožnikom in zavarovalnico bi torej specializiranemu delovnemu sodišču naložili odločanje o zadevi, ki sicer ne paše v njegovo pristojnost. Za takšen prenos pa 67. člen ZPP, ki govori o prenosu na drugo stvarno pristojno sodišče, ne nudi podlage. Dejstvo, da bi združitev postopkov (in s tem skupna obravnava zahtevkov) proti zavarovalnici in delodajalcu (zavarovancu), brez dvoma bila ekonomična, tega ne more spremeniti.

7Navedenega cilja (torej združitve postopkov) namreč s samo delegacijo pristojnosti ni mogoče doseči. Uresničitev možnosti, da se več postopkov združi v skupno obravnavanje, je odvisna od presoje sodišča, ki postopke vodi (300. člen ZPP). Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, je tako sicer lahko razlog za delegacijo, a le izjemoma. V primerih, ko so za postopke, ki naj bi se združili, pristojna sodišča različnih vrst (v obravnavanem primeru sodišče s splošno pristojnostjo in specializirano delovno sodišče), takšna izjema ne pride v poštev.

8Razlogi, ki jih v predlogu za delegacijo navaja tožeča stranka, tako prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP ne omogočajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

¹ Glej 1.člen ZDSS-1.