VSM Sklep I Kr 24315/2019

Za postopek se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

1Oškodovanka kot tožilka Osnovna šola A. je na Okrajno sodišče v Lendavi dne 14. 5. 2019 zoper obdolženo M.K.B. vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, zunaj območja Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Navaja, da je obdolženka zoper oškodovanko kot tožilko vložila predlog za izvršbo na podlagi sodbe Delovnega sodišča v Murski Soboti, s katero je bilo odločeno, da mora oškodovanka kot tožilka obdolženki za čas od 1. 9. 2016 do reintegracije priznati delovno dobo in obračunati nadomestila plače, odvesti davke in prispevke ter izplačati neto zneske z zamudnimi obrestmi. Obdolženka je predlogu priložila obračun dolga, ki za 1.780,57 EUR presega dejanski znesek, ki ji pripada. Okrajno sodišče v Lendavi pa je predlagano izvršbo dovolilo. Oškodovanka kot tožilka še izpostavlja, da so policisti Policijske postaje v predkazenskem postopku zbrali obvestila od predsednika Okrajnega sodišča v Lendavi, sodnika A.A., zaradi česar so bili sodniki tega sodišča nekako vpleteni v predmetno kazensko zadevo, kar vzbuja upravičen dvom, da bi bilo odločanje Okrajnega sodišča v Lendavi nepristransko. Pred Okrajnim sodiščem v Lendavi pa so v teku tudi drugi sodni postopki med oškodovanko kot tožilko in obdolženko. Prav tako je ravnatelj oškodovanke kot tožilke zoper obdolženko na isto sodišče vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po tretjem in prvem odstavku 160. člena KZ-1. Poleg obrazloženega in ker gre za medijsko odmevno zadevo, bi bilo zaradi varovanja nepristranskih pravic obdolženke in oškodovanke kot tožilke za odločanje o predmetni zadevi potrebno določiti drugo okrajno sodišče, izven območja Okrožnega sodišča v Murski Soboti.

2Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Lendavi, M.B., s predlogom oškodovanke kot tožilke soglaša, predvsem iz razloga, ker se je izvršba vodila s strani okrajnega sodnika A.A., ki je predsednik tamkajšnjega sodišča.

3Predlog je utemeljen.

4Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi.

5Prenos krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa. V sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da so tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zunanji videz nepristranskosti ni abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale objektiven strah, da sodišče ni nepristransko.

6Na podlagi navedb v predlogu je mogoče zaključiti, da je podan tehten razlog, kot ga predvideva zakon, zaradi česar je potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Okoliščina, da je Okrajno sodišče v Lendavi vodilo izvršilni postopek, v zvezi s katerim se obdolženki očita kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1, sama po sebi ne more omajati zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice in drugih sodnikov Okrajnega sodišča v Lendavi. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Okoliščina, da so policisti v predkazenskem postopku od predsednika Okrajnega sodišča v Lendavi, ki je vodil omenjeni izvršilni postopek, zbrali obvestila, zaradi česar obstaja verjetnost, da bo tekom kazenskega postopka zaslišan kot priča, upoštevaje druge okoliščine, navedene v predlogu, po oceni višjega sodišča utegne okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Lendavi, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da morata biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidni tudi navzven.

7Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu oškodovanke kot tožilke odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).

8Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).