VSRS Sklep X DoR 145/2018-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali posega v pravico do pravnega sredstva vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja stališče, da je odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično?

Ali stališče o ničnosti gradbenega dovoljenja, izdanega v obnovljenem postopku, zaradi njegove neizvršljivosti odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?

1Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe in sklepa za nično izreklo drugo točko odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-35/2010/76 z dne 9. 8. 2016, s katero je bilo družbi E., d. o. o., Ljubljana, to je stranki z interesom v tem upravnem sporu, v obnovljenem postopku izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda na tam navedenih zemljiščih. Pojasnilo je, da je bilo z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, prvotno gradbeno dovoljenje razveljavljeno (prva točka izreka odločbe). Ker zoper ta del odločbe pritožba ni bila vložena, je odločba v tem delu pravnomočna, s tem pa je pravnomočno končan tudi postopek in je bilo o zahtevi stranke za izdajo gradbenega dovoljenja odločeno. Meni, da organ zato ni mogel v okviru tega postopka odločati o (že odločeni) zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in je zato druga točka izreka odločbe izdane v obnovljenem postopku, s katero je bilo brez zahteve stranke izdano gradbeno dovoljenje nična iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dodaja, da je ta točka izreka odločbe nična tudi iz razloga 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, saj je njen izrek tak, da je ni mogoče izvršiti.

2Tožnik je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. V predlogu ugovarja stališču sodišča, da je bilo o gradbenem dovoljenju odločeno brez njegove zahteve, saj je ni umaknil in tudi ni bila zavrnjena ali zavržena. Poudarja, da pritožbe zoper odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja (to je zoper prvo točko izreka odločbe) ni vložil, ker je bilo v isti odločbi z drugo točko izreka gradbeno dovoljenje tudi izdano. Zato za pritožbo zoper prvo točko izreka odločbe ni imel pravnega interesa. Meni, da stališče sodišča, da je bilo v obnovljenem postopku o njegovi zahtevi z zavrnitvijo gradbenega dovoljenja že v celoti odločeno, posega v njegovo pravico do pravnega sredstva in v pravno varnost. Zato gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo. Navaja tudi, da tako stališče odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sodbo v zadevi I Up 206/2005 z dne 3. 9. 2008. Poudarja še, da je med strankami nesporno, da je gradbeno dovoljenje že izvršeno, zato tudi stališče sodišča prve stopnje o ničnosti zaradi nezmožnosti izvršitve odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sklicuje se na sodbo I Up 206/2004 z dne 11. 10. 2006.

3Predlog je utemeljen.

4Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pri prvem vprašanju gre za vprašanje na katerega Vrhovno sodišče še ni odgovorilo in bo odgovor nanj prispeval k zagotovitvi pravne varnosti in k enotni uporabi prava (druga alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP). Drugo vprašanje pa se nanaša na zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (prva alineja prvega odstavka 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).