VSRS Sklep II DoR 163/2019

Predlog se zavrže.

1Toženka kot prodajalka in tožnik kot kupec sta dne 23. 4. 2008 sklenila predpogodbo in dne 10. 12. 2009 prodajno pogodbo za nepremičnino s parc. št. 127/423, k. o. ... Tožnik je del kupnine plačal že skladno z dogovorom v predpogodbi. S prodajno pogodbo pa je bilo dogovorjeno, da bo preostanek kupnine plačal do 10. 12. 2010, toženka pa se je zavezala, da bo lastninsko pravico na tožnika prenesla po plačilu celotne kupnine.

2Dne 17. 10. 2016 se je začel stečajni postopek zoper toženko. Tožnik je v stečajnem postopku toženke priglasil terjatev za vračilo kupnine, ki jo je stečajni upravitelj prerekal, zato je vložil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev predpogodbe in prodajne pogodbe ter vračilo že plačanega dela kupnine. V prijavi terjatve je zatrjeval, da zaradi neizpolnitve odstopa od predpogodbe in prodajne pogodbe. Kasneje pa je v pravdi ta tožbeni zahtevek umaknil oziroma spremenil tako, da je zahteval znižanje kupnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine.

3Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka za znižanje kupnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Pojasnilo je, da je tožnik v stečaju uveljavljal sankcijo zaradi neizpolnitve, kasneje s spremembo tožbe v pravdi pa jamčevalno sankcijo zaradi napak. Ta tožnikova nedenarna terjatev pa je prenehala, ker je tožnik v stečajnem postopku ni prijavil kot denarno terjatev (253. člen¹ v zvezi s petim odstavkom 296. člena² Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)).

4Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pojasnilo je še, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da imata oba zahtevka različen temelj ter da je zavrnjeni kasnejši zahtevek za razliko od prvotnega denarnega zahtevka za vračilo kupnine, ki ga je tožnik prijavil v stečaju, v celoti nedenarne narave. Zahtevek za znižanje kupnine je namreč po svoji naravi oblikovalni, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa izpolnitveni zahtevek. Gre torej za različna zahtevka, zato je pravilen sklep, da sedaj v pravdi spremenjenih zahtevkov tožnik v stečaju ni prijavil, zato je tožnikova terjatev prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

5Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da je bil preostanek kupnine zadržan, dokler toženka ne bo skladno z dogovorom izbrisala na predmetu pogodbe vpisanih bremen. Toženka tega ni storila, pač pa je leta 2014 zoper tožnika vložila tožbo za plačilo preostanka kupnine. Tožnik je najprej plačilo pogojeval z izbrisom bremen, v nasprotnem primeru pa zahteval znižanje kupnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Sedaj pa ne vztraja več na zahtevku za znižanje kupnine, nasprotno, zahtevek za plačilo preostanka kupnine pripoznava, čeprav toženka bremen ni izbrisala, in vztraja samo še pri zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi veljavne dvostranske pogodbe. Meni, da sta nižji sodišči zmotno uporabili 296. člen ZFPPIPP. Prodajna pogodba je veljavna vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, za katero pa se uporablja 265. člen ZFPPIPP, če stečajni upravitelj ne izrabi pravice po 267. členu ZFPPIPP, česar pa v obravnavanem primeru ni storil, saj tri leta po uvedbi stečaja še vedno vztraja pri zahtevku za plačilo preostanka kupnine, upira pa se izbrisu bremen. 265. člen ZFPPIPP pa določa, da se pri vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah nedenarni zahtevek ne pretvori v denarnega, ampak se obravnava kot terjatev, ki nastane po uvedbi stečajnega postopka. Pri povzemanju tega stališča se sklicuje na sodbo VSK Cpg 391/2015.

6Predlog ni popoln.

7V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8Ali so ti vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367a. člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon. Formalne zahteve so stroge in tem predlagatelj ni zadostil, saj ni postavil izrecnega pravnega vprašanja, glede katerega naj se revizija dopusti, prav tako pa ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje glede na ponujeno trditveno podlago napačno uporabilo. Toženec sicer omenja pravilo iz 265. člena ZFPPIPP, ampak v resnici ne kot očitek, ki bi lahko ustrezal revizijskemu razlogu, marveč bolj kot izhodiščno trditveno zasnovo, kakršna sodi v procesne vloge, naslovljene na sodišče prve stopnje. Iz ponujenega gradiva pa ne izhaja, da bi doslejšnja trditvena podlaga od sodišča sploh terjala presojo v luči 265. člena ZFPPIPP.³

9Takšen predlog za dopustitev revizije torej ne dosega standarda, ki ga postavlja četrti odstavek 367b. člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

¹ Nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.
² 1) Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. 5) Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
³ Tožnik namreč predlogu za dopustitev revizije ni priložil ravno 4. strani sodbe sodišča prve stopnje, kjer so povzete njegove tožbene trditve po spremenjeni tožbi.