VSL Sklep I Cpg 253/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (188. člen ZPP).

2Proti navedenemu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog kršitve določil pravdnega postopka. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe izdalo v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),¹ ker ni upoštevalo, da je tako umik tožbe kot tudi preklic umika tožbe podala med prekinitvijo postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se bo postopek pred sodiščem prve stopnje nadaljeval.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tem primeru je bil postopek pred sodiščem prve stopnje zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen od 17. 10. 2016 do 17. 8. 2018. Tožba toženi stranki pred prekinitvijo postopka ni bila vročena. Tožeča stranka je med prekinitvijo postopka z vlogo z dne 1. 2. 2017 umaknila tožbo (l. št. 26), kar je z vlogo z dne 20. 6. 2018 (prav tako med prekinitvijo postopka, l. št. 29) preklicala in od umika odstopila.

5Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari (prvi odstavek 188. člena ZPP). Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP), ki je deklaratorne narave. Izjava o umiku je nepreklicna in nepogojna. Učinkuje neposredno in takoj. Zato je ni mogoče preklicati od trenutka, ko je izjava o umiku s strani sodišča sprejeta (ko se sodišče z njo seznani).²

6Pravdne stranke lahko tudi med prekinitvijo postopka veljavno opravljalo pravdna dejanja. Ta zaradi prekinitve postopka niso neveljavna niti pogojna. Na veljavnost opravljenih pravdnih dejanje ene stranke ne vpliva niti določilo o prekinitvi teka rokov med prekinitvijo postopka (prvi odstavek 207. člena ZPP), saj je njegov namen le varovanje strank pred posledicami zamude. Prekinitev postopka na pravdna dejanja stranke, ki jih opravi med prekinitvijo postopka vpliva le toliko, (1) da sodišče med prekinitvijo postopka v zvezi z opravljenimi pravdnimi dejanji stranke ne sme opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP) in (2) da ne ustvarjajo učinkov za nasprotno stranko do nadaljevanja postopka (tretji odstavek 207. člena ZPP).

7Iz navedenega izhaja, da prekinitev postopka ne vpliva na naravo izjave o umiku tožbe in njene posledice. Zaradi prekinitve postopka je „zadržana“ le izdaja sklepa o ustavitvi postopka. Sodišče namreč zaradi prekinitve postopka, do njenega nadaljevanja, ne sme izdati sklepa o ustavitvi postopka. Izjava o umiku tako tudi v primeru prekinitve postopka zaradi njene nepreklicnosti in nepogojnosti za sodišče učinkuje že od njenega sprejema. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko preklica in odpovedi umika tožbe, ki ju je prejelo več kot leto po prejemu izjave o umiku tožbe, ni upoštevalo.

8Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je o pritožbi odločilo po sodnici posameznici (366a. člen ZPP).

9Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške.

¹ Ur. l. RS, št.: 26/1999 in naslednji.
² Glej VSRS Sklep VIII Ips 278/2006 z dne 12. 2. 2008 ter A. Galič, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, leto 2006, komentar k 188. členu, str. 217.