VSRS Sklep II DoR 489/2018
ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.489.2018Področje: civilno procesno pravo, pogodbeno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 127034/2014 z dne 26. 9. 2014 zoper toženko razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter razsodilo, da je toženka dolžna v roku 15 dni nerazdelno s S. M. plačati tožniku glavnico v znesku 43.542,58 EUR in glavnico v znesku 19.489,84 EUR, oboje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (opredeljenimi v II. In III. točki izreka odločbe sodišča prve stopnje). Odločilo je, da je toženka dolžna povrniti tožniku njegove stroške pravdnega postopka v znesku 1.384,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep in sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih glede razlage pomena in učinkov prirejenosti zakonov, določb (pisne) kupoprodajne pogodbe oziroma pooblastila zanjo, ker je izpodbijana odločba pritožbenega sodišča nepravilna: 1) ker je za razlago lastništva motornih vozil po 41. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu uporabilo 62. in 63. člen v zvezi z 11. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih, po katerih se lastništvo vozila pridobi šele z vpisom v register vozil; 2) ker bi se za pooblastilo za kupoprodajno pogodbo in s tem lastništvo vozila, ki je bila sklenjena preko „slamnatega kupca“ z namenom prikritja premoženja in neplačila dolgov, zaradi navideznosti moralo uporabiti 50. člen Obligacijskega zakonika, čeprav prodajalec vozila tega ni vedel; 3) ker pogodba z navideznim kupcem ni veljavna pogodba, če ni sklenjena v poslovnem interesu osebe, ki je ostala v ozadju (toženke) in če koristi niso prenesene na dejanskega gospodarja posla na podlagi obligacijske zaveze, zaradi česar ni moglo priti do prenosa omenjene pravice in zato toženka (resnični kupec) nikoli ni postala lastnica vozila.
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Toženka, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 3. 12. 2021Nazaj na vrh ↑