UPRS Sklep III U 331/2018-6

Tožba se zavrže.

1Tožnik je na Upravno sodišče Republike Slovenije 15. 12. 2018 priporočeno po pošti vložil vlogo, poimenovano kot pritožba iz naslova procesnih nepravilnosti v izvedbi postopka javnega razpisa za delovno mesto direktorja v javnem zavodu Park Škocjanske jame, Slovenija (v nadaljevanju: PŠJ). Navaja, da je bil postopek uradno izveden 27. 11. 2018, neuradno pa tudi 20. 11. 2018, kar je sporno. Ker dokument PŠJ z dne 27. 11. 2018, poslan po pošti naslednji dan, ki ga je tožnik prejel 29. 11. 2018, nima pravnega pouka, se kot kandidat obrača na dve sodišči (z zahtevo za sodno varstvo na Delovno sodišče v Kopru in s pritožbo na to sodišče), ki naj presodita, čigava je stvarna pristojnost. Kot pojasnjuje, pritožbo podaja petnajsti (glede na predhodno navedene datume sicer šestnajsti - op. sodišča) dan po prejemu (u)pravnega akta, temelječega na nezakonito izvedenem postopku.

2Tožnik navaja, da gre za bistveno napako izvedbe razpisnega postopka in da so napake bistveno vplivale na odločitev sveta zavoda o izbiri kandidata. Prvi očitek se nanaša na netransparentni razpisni postopek, v katerem je nezakonito potekal vzporedni oz. predhodni postopek, izveden s strani dveh interesnih skupin (prebivalcev parka in zaposlenih). Ta vzporedni postopek se je začel na podlagi po redni pošti poslane neverodostojne listine, v kateri nista bila pravilno izpisana funkcija in priimek enega od vabiteljev, listina pa tudi ni bila podpisana. Interesne skupine bi sicer morale nastopati le preko svojih pooblaščencev oziroma zastopnikov v okviru izvrševanja funkcije članov sveta zavoda (ki ima izključno pravico do izvedbe razpisnega postopka). Tožnik se sklicuje na prijavo nepravilnosti, ki jo je 29. 11. 2018 poslal na Ministrstvo za okolje in prostor. To je sicer preverilo okoliščine razpisa oziroma izbora kandidata ter ocenilo, da je razpisni postopek izveden korektno in skladno z običajno prakso. Po tožnikovem mnenju pa so opisane procesne napake bistveno vplivale na odločitev sveta zavoda o izbiri kandidata. Svet zavoda bi opisano "dvotirnost" moral navesti v svojem uradnem vabilu na razgovor, česar ni storil. Tudi Poslovnik sveta javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija, takšnega dvotirnega načina izbora direktorja ne predvideva kot običajnega, ampak so pristojnosti izbora (in zaslišanja kandidatov) izključno na svetu zavoda kot kolektivnemu organu. Da je bil vzporedni postopek oz. postopek predizbora s strani omenjenih interesnih skupin v njihovih očeh uspešno izveden že 20. 11. 2018, kaže tudi to, da sta člana sveta zavoda A.A. in B.B. dne 27. 11. 2018 izvedeni postopek dojemala kot formalni postopek, na katerem se izvede zgolj glasovanje o že 20. 11. 2018 izbranem kandidatu, in se vanj nista aktivno vključila. Zaradi navedenega se tožnik obrača na sodišče z namenom, da se postavijo meje zakonitosti (in moralnosti), ki se v postopkih izbire kandidatov za delovna mesta v javni upravi ali javnih zavodih ne smejo preseči.

3Vlogi je tožnik priložil v zvezi s svojo prijavo na javni razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja javnega zavoda PŠJ prejeto obvestilo predsednice sveta javnega zavoda PŠJ z dne 27. 11. 2018 o izidu javnega razpisa s priloženim sklepom sveta zavoda PŠJ, sprejetim na 3. redni seji dne 27. 11. 2018, da je svet zavoda PŠJ izmed prijavljenih kandidatov za direktorja izbral C.C. in da svet zavoda predlaga ministru, pristojnemu za ohranjanje narave, da Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) posreduje predlog za imenovanje C.C. za direktorja javnega zavoda PŠJ. Priložil je še vabilo predsednice sveta javnega zavoda PŠJ tožniku na razgovor s člani sveta javnega zavoda PŠJ za dne 27. 11. 2018; dopis predstavnikov zaposlenih A.A. in B.B. - vabilo tožniku k predstavitvi svojega pogleda na delovanje parka in vizije za dne 20. 11. 2018; tožnikov dopis ministru za okolje in prostor z dne 29. 11. 2018 glede nepravilnosti pri izvedbi zadevnega javnega razpisa ter odgovor Ministrstva za okolje in prostor z dne 10. 12. 2018.

4V zvezi z vlogo z opisano vsebino, ki jo je tožnik kot zahtevo za sodno varstvo poslal Delovnemu sodišču v Kopru, je omenjeno sodišče s sklepom, št. R 1/2018 z dne 20. 12. 2018, sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo tukajšnjemu sodišču kot stvarno in krajevno pristojnemu, kar je tudi storilo.

5Tukajšnje sodišče je s tožnikovo vlogo, glede na njeno vsebino ter drugi odstavek 36. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) in 26. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), postopalo kot s tožbo.

6Sodišče je moralo tožbo zavreči.

7Imenovanje direktorja javnega zavoda ureja ZZ. Direktor zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno (34. člen ZZ). Kot izhaja iz 35. člena tega zakona, se v razpisu določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok za vložitev prijav in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri (slednji ne sme biti daljši od 30 dni od objave razpisa). Prvi odstavek 36. člena ZZ določa, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Skladno z drugim odstavkom 36. člena ZZ se v primeru, ko imenuje direktorja organ republike, občine ali mesta, zahteva za sodno varstvo vloži pri sodišču, pristojnem za upravne spore, ki odloči o zahtevi po postopku, določenem za te spore; v drugih primerih pa se zahteva za sodno varstvo vloži pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

8Navedeno ureditev dopolnjujejo določbe Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (v nadaljevanju: ZRPSJ). Kot izhaja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, je upravljanje s parkom javna služba, za opravljanje katere vlada ustanovi javni zavod. Po izrecni določbi drugega odstavka 21. člena ZRPSJ direktorja javnega zavoda imenuje in razrešuje vlada. Tudi Statut javnega zavoda Park Škocjanske jame v prvem odstavku 29. člena določa, da direktorja zavoda imenuje in razrešuje vlada, in sicer na predlog sveta zavoda.

9Iz citiranih določb ZZ in ZRPSJ izhaja, da je za imenovanje direktorja javnega zavoda PŠJ pristojna vlada. Vlada je torej tisti organ, ki sprejme odločitev o imenovanju, in po navedenem tisti organ, ki po prvem odstavku 36. člena ZZ izda oziroma pošlje z zakonom predpisana obvestila prijavljenim kandidatom. Obvestilo o izidu javnega razpisa z dne 27. 11. 2018 s priloženim sklepom sveta javnega zavoda PŠJ z dne 27. 11. 2018 o izbiri kandidata, ki se predlaga za imenovanje za direktorja, ki ga je tožniku poslal svet javnega zavoda PŠJ oziroma zanj njegova predsednica, torej ni obvestilo o izbiri iz 36. člena ZZ, predvsem pa nima njegovih pravnih učinkov. Šele z izdanim obvestilom iz 36. člena ZZ in njegovo vročitvijo prijavljenim kandidatom je namreč (dokončno) odločeno o izbiri in šele takrat je mogoče zahtevati sodno varstvo. Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz sodbe tega sodišča, št. I U 328/2013 z dne 13. 3. 2013.

10Tožniku poslano obvestilo o izidu javnega razpisa z dne 27. 11. 2018 oziroma priloženi sklep sveta javnega zavoda PŠJ z dne 27. 11. 2018 o izbiri kandidata, ki se vladi predlaga za imenovanje, torej ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče sprožiti upravni spor oziroma na podlagi katerega bi (že) bilo mogoče zahtevati sodno varstvo. Sodno varstvo je, kot obrazloženo, mogoče zahtevati šele, ko je izdano in vročeno obvestilo (pristojnega organa) iz prvega odstavka 36. člena ZZ. Da bi ob vložitvi tožbe vlada že sprejela odločitev o imenovanju in izdala odločbo o imenovanju izbranemu kandidatu, predvsem pa, da bi prijavljenim kandidatom oziroma konkretno tožniku izdala in vročila obvestilo o izbiri iz prvega odstavka 36. člena ZZ, tožnik v tožbi niti ne zatrjuje (kvečjemu nasprotno), niti to ne izhaja iz tožbi priloženih listin. To pa pomeni, da pogoji za sodno varstvo v upravnem sporu (še) niso izpolnjeni. Tožbo, ki je vložena zoper akt, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, oziroma tožbo, ki je vložena prezgodaj, mora namreč sodišče zavreči (4. točka oziroma 2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

11Sodišče pripominja, da iz tožbenih navedb in priloženih listin tudi ne izhaja, da bi bili ob vložitvi tožbe izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa, ki se po določbah ZUS-1 sicer lahko vloži tudi v primeru, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (glej tretji odstavek 5. člena in določbe 28. člena ZUS-1, iz katerih kot predpostavka za vložitev takšne tožbe izhaja tudi zahteva, da se mora tožnik pred tem na predpisani način obrniti na pristojni organ, česar pa v konkretnem primeru niti ne zatrjuje). Zato je po presoji sodišča tudi v tem smislu tožbo šteti za preuranjeno.