26. člen ZUS-1

Kljub odgovoru tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala in tako ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožeča stranka ni navedla ne tožene stranke niti ni navedla katero upravno odločbo izpodbija, niti zakaj meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in kako oziroma v čem naj jo sodišče odpravi in tako ni postavila tožbenega zahtevka. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožba ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna ter bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati.

Izpodbijana odločba (skupaj z napotnico) je bila vročena tudi Odvetniški družbi A. o.p., d.o.o., ki je bila z izpodbijano odločbo imenovana za izvajanje BPP, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnica pooblastila imenovano odvetniško družbo za zastopanje v postopku odločanja o upravičenosti do dodelitve BPP, zato je za začetek teka roka za vložitev tožbe ključen trenutek vročitve izpodbijane odločbe tožnici. V obravnavanem primeru je rok za vložitev tožbe začel teči v soboto 27. 6. 2020 in se je iztekel v ponedeljek 27. 7. 2020. Torej je bil zadnji dan za vložitev tožbe 27. 7. 2020. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 31. 7. 2020. To pomeni, da je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.

V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi bila tožba vložena v zakonskem roku pri nepristojnem organu, sodišče pa bi jo prejelo po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe. Tožba, katere pravočasnost je presojalo sodišče prve stopnje, je povsem nova vloga, ki jo je tožnik vložil na sodišče, in ne vloga, ki bi jo sodišču odstopil drug organ. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da je ta tožba prepozna, ker je vložena po izteku zakonskega roka, pravilna. Dopolnitev tožbe je pojmovno možna šele po tem, ko je upravni spor začet. To je po tem, ko sodišče tožbo prejme, ali ko mu jo nepristojni organ odstopi. Tudi ugovor, da ne gre za samostojno vlogo, ampak le za dopolnitev na napačen organ vložene vloge, ni utemeljen.

Ker zakon (tretji odstavek 47. člena ZLS) določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni), nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile stranke v postopku pred volilno komisijo II. volilne enote vlagatelji ugovorov zaradi varstva volilne pravice (aktivna stranka) in župan Občine Ilirska Bistrica (pasivna stranka), ne pa tudi Občina Postojna ali podpisnik pritožbe. Ker pritožnica ni bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tudi ne more sodelovati v volilnem sporu kot tožeča stranka.

Izpodbijani sklep tožene stranke o imenovanju članov Sveta za avtorsko pravo nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Izpodbijani sklep je kot akt o razrešitvi in imenovanju članov sveta odločitev ministra za gospodarstvo, ki temelji na politični diskreciji. Pooblastilo za odločanje o imenovanju (in razrešitvi) predsednika in članov sveta je kot politična diskrecija po določbi tretjega odstavka 157. f člena ZASP dano izrecno ministru za gospodarstvo kot nosilcu izvršilne veje oblasti.

ZUS-1 ne pozna pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti, kot je izrecno vložena v obravnavani zadevi. Z uveljavitvijo ZUS-1 je bila namreč zaradi uvedbe revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper sodbo upravnega sodišča v ureditev upravnega spora opuščena možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, kot jo je poznal Zakon o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).

Sklep tožene stranke o uvedbi disciplinskega postopka nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari s smislu 2. člena ZUP, niti ni z njim odločeno o kakšni pravni obveznosti ali pravni koristi, izhajajoč iz predpisa. S sklepom je tožena stranka le vzpostavila procesno razmerje za začetek disciplinskega postopka.