UPRS Sodba I U 1384/2018-6

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1326/2018 z dne 16. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v rok 15 dni od vročitve te sodbe, od potega tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku II P 509/2018 v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja. V obrazložitvi citira določbe prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter ugotavlja, da je v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) tožnica samska oseba. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotavlja, da upoštevni povprečni mesečni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP že na podlagi upoštevanja prejemanja pokojnine presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), kar trenutno znaša 595,06 EUR. Zato tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njeno pravico do BPP.

2Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka kršila določila ZBPP v zvezi z ZSVarPre. V skladu s 13. in 14. členom ZBPP bi namreč morala upoštevati število članov v gospodinjstvu. Iz potrdila iz gospodinjske evidence je namreč razvidno, da tožnica živi v gospodinjski skupnosti skupaj s hčerko in dvema vnukinjama. To pomeni, da je potrebno dohodek deliti na štiri člane in upoštevati, da je njena hči brez zaposlitve. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se tožnici dodeli BPP za postopek II P 509/2018, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Hkrati zahteva povrnitev svojih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Toženka na tožbo ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

6Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7V obravnavanem primeru je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku II P 509/2018 v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja.

8Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je toženka o tožničini prošnji za dodelitev BPP odločila po vpogledu v različne javne in zaščitene evidence (CRP, register ZZZS, register ZPIZ, FURS glede tožničinih obdavčljivih dohodkov, TRR ter E-risk). Na podlagi tako pridobljenih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti in ki so bili odločilni za sprejeto odločitev, je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, zato je njeno prošnjo zavrnila.

9Sodišče pa ugotavlja, da je bila v postopku storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je toženka po prejemu tožničine prošnje in (očitni) presoji, da je ta popolna (saj ni zahtevala njene dopolnitve), pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov in na njihovi podlagi odločila o tožničini prošnji. V obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožnici kot prosilki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

10Da je bilo tožnici poseženo v njeno pravico, da se v tem postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovila toženka, izhaja tudi iz okoliščine, razvidne iz upravnega spisa zadeve, da je toženka v postopku po uradni dolžnosti ugotovila, da tožnica živi s svojo polnoletno hčerko in vnukinjama, vendar pa tožnici kljub takšni ugotovitvi ni omogočila, da se v zvezi s tem izjavi, temveč v izpodbijani odločbi zgolj zaključi, da je tožnica v skladu z 10. členom ZUPJS samska oseba, ne da bi takšen svoj zaključek pojasnila po predhodni razjasnitvi pravno relevantnih dejstev ob udeležbi prosilke in s tem utemeljila ugotovitve v postopku. Po presoji sodišča bi toženka morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o vseh njenih ugotovitvah oziroma pridobljenih podatkih v postopku, ki so bile, kot že povedano, bistvene za sprejeto odločitev. V posledici odreka pravice do izjave pa je po prepričanju sodišča dejansko stanje glede za odločitev pomembnih okoliščin v zvezi s tožničinim materialnim položajem ostalo nepopolno ugotovljeno.

11Ker tega toženka ni storila, je sodišču onemogočen preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja, saj zaradi absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP tožnici ni bilo omogočeno, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, izjavi, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

12Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). V ponovnem postopku bo morala razčistiti vse dejanske okoliščine glede tožničinega materialnega položaja. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo morala pred izdajo odločbe dati tožnici kot prosilki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. To pomeni, da bo morala svojo odločitev obrazložiti tako, da bo le-ta temeljila tudi na seznanitvi stranke z vsemi za odločitev ključnimi razlogi, upoštevajoč tudi navedbe stranke, torej da bodo iz obrazložitve jasno in celovito izhajali razlogi o odločilnih dejstvih.

13Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se ta znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.