VSRS Sklep II Ips 167/2010

Revizija z dne 22. 2. 2010 se zavrže.

Prva in druga toženka morata v 15 dneh od vročitve tega sklepa tožeči stranki povrniti vsaka 379,08 EUR njenih revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta pogodbi, s katerima je dolžnik tožeče stranke na prvo in drugo toženko prenesel idealna deleža (3/10 in 1/10) na nepremičninah parc. št. 643/5 in 643/17 vl. št. 1900 ter parc. št. 647/1 vl. št. 1906, oboje k. o. .., pravno neučinkoviti proti tožeči stranki za terjatev v višini 274.095,60 EUR ter za dovolitev, da se tožeča stranka za svojo terjatev zoper dolžnika A. H. v višini 274.095,60 EUR poplača s prodajo navedenih idealnih deležev na nepremičninah v izvršilnem postopku, ki ga bo sprožila v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, toženki pa je zavezalo k nerazdelnemu plačilu 5.135,68 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke v 15 dneh z zamudno posledico.

3Zoper to sodbo sta toženki dne 22. 2. 2010 vložili revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Stroškov ne priglašata. Uvodoma grajata v tožbi ocenjeno vrednost spornega predmeta (39.642,80 EUR), saj gre v predmetni pravdi za dajatveni tožbeni zahtevek, ki se glasi na denarno terjatev v višini 274.095,60 EUR. Nadalje opozarjata, da je pritožbeno sodišče brez glavne obravnave in izvedbe dokazov spremenilo dokazno oceno (in sodbo) sodišča prve stopnje, čeprav ta temelji na neposredni izpovedbi priče. Menita tudi, da je bilo dokazno breme glede objektivne ekvivalence med izpolnitvami pogodbenih strank napačno porazdeljeno, in še, da zaradi pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti zaključka o nemožnosti upnikovega poplačila v izvršbi zoper dolžnika A. H.

4Tožeča stranka v odgovoru na revizijo nasprotuje revizijskim navedbam glede vrednosti spornega predmeta in predlaga njeno zavrženje. Sicer odgovarja tudi na ostale revizijske očitke ter podrejeno predlaga zavrnitev revizije. Priglaša tudi stroške.

5Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6Revizija ni dovoljena.

7Čeprav se je postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008 – ZPP-D), se nadaljuje po določbah tega zakona, saj je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana 2. 3. 2009, torej po njegovi uveljavitvi (prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Tako je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), sicer pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

8Tožeča stranka je zoper toženki uveljavljala dva medsebojno povezana nedenarna tožbena zahtevka (predmet spora je pravni učinek pogodbe zoper vsako toženko in dovolitev plačila, ne pa usoda denarne terjatve tožeče stranke do njenega dolžnika v višini 274.095,60 EUR, ki v tej pravdi niti ni udeležen). Za ugotovitev pravice do revizije je zato odločilna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (9,500.000 SIT, sedaj 39.642,80 EUR), ki ji je mogoče ugovarjati le do začetka obravnavanja glavne stvari (drugi in tretji odstavek 44. člena ZPP). Pravočasnemu ugovoru toženk sodišče prve stopnje ni sledilo, sploh pa je bil njun ugovor z vidika zagotovitve pravice do revizije nesklepčen, saj je meril na znižanje že tako prenizke vrednosti spornega predmeta (na 2,100.000 SIT, sedaj 8.763,14 EUR). Ker v tožbi oziroma ugovoru navedeni vrednosti ne dosegata revizijskega praga, toženki pa nista izkazali dopustitve konkretne revizije, ta ni dovoljena.

9Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).

10Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženki sta z revizijo propadli, zato sta dolžni tožeči stranki povrniti zahtevane stroške odgovora na revizijo, ki so bili potrebni. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 758,17 EUR (natančnejša odmera je razvidna iz list. št. 205 spisa). Ker sta toženki sospornici, krijeta stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP). Vsaka od njiju je tako tožeči stranki dolžna plačati 379,08 EUR v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).