VSRS Sklep II DoR 242/2009

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter o višini in določitvi pravičnega zadoščenja.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 3.338,34 EUR z zahtevanimi obrestmi (od tega je bil znesek 2.086,46 EUR zahtevan v zvezi s kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) in zavrglo podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo istega zneska z drugače oblikovanim obrestnim delom zahtevka. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavzelo je stališče, da tožnici ne gre odškodnina niti na podlagi določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) niti na podlagi določb Obligacijskega zakonika, Ustave in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3Tožnica se v predlogu za dopustitev revizije glede odločitve o primarnem tožbenem zahtevku ne strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da osebam, ki jim je bila pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja kršena v času, ko še ni veljal ZVPSBNO, pravni red ne priznava odškodnine. Meni, da je odškodnino za kršitev navedene pravice mogoče prisoditi bodisi (1) na podlagi neposredne uporabe prvega odstavka 6. člena EKČP v zvezi z 8. členom Ustave bodisi (2) neposredno na podlagi 26. člena v zvezi s 23. členom in četrtim odstavkom 15. člena Ustave (ki ne potrebujejo nadaljnje zakonske ureditve) bodisi (3) ob smiselni uporabi 25. člena ZVPSBNO bodisi (4) ob uporabi pravil za zapolnjevanje pravnih praznin.

4Glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).