VSL Sodba I Cp 148/2018

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem delu (III. točka izreka kolikor je bilo zahtevku ugodeno, IV. točka izreka), potrdi.

1S sodbo in sklepom z dne 20. 10. 2017 je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka); sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33077/2017 z dne 20. 4. 2017 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku (II. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 8 dni plačati 86,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 82,37 EUR od 1. 4. 2017 dalje in od zneska 4,21 EUR od 12. 4. 2017 dalje do plačila, kar je zahteval tožnik več glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od zneska 4,21 EUR, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti 148,61 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskim zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da plačilo zavrača iz razlogov kot jih je navajal. Vse vtoževane storitve so neresnične. Smeti ali odpadnih vod na naslovu ... 59 niso nikoli odstranili, ker jih nikoli ni bilo. Na tem naslovu se zaračunava večji znesek, čeprav gre za hišo brez prebivalcev, kot na naslovu ... 57. Na pritožbe tožnik ne reagira.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik, ki opravlja obvezno gospodarsko javno službo, od toženca (lastnika hiše ... 59) zahteva plačilo opravljenih in v računih¹ zaračunanih storitev obdelave komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (to je storitev povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (v nadaljevanju MKČN)), ki jih opravlja na območju Občine. Toženec je vtoževanim stroškom nasprotoval s trditvijo, da tožnik zaračunava neopravljene storitve, saj na naslovu ... 59 nikoli ni bilo ne smeti ne odpadnih vod, glede na to, da v hiši nihče ne prebiva.

6Kot je izčrpno pojasnilo že sodišče prve stopnje, Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v prvem odstavku 149. člena predpisuje obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, med katere spadajo tudi obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, kakor tudi odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Vlada je na podlagi tretjega odstavka 149. člena ZVO-1 izdala Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, v nadaljevanju Uredba), ki velja od 1. 1. 2013 in ki je podrobneje predpisala vrste dejavnosti, komunalnih odpadkov in nalog, ki se izvajajo v okviru javnih služb in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javnih služb. Izvajanje navedenih javnih služb zagotovijo občine. Tudi Občina je tako na podlagi Uredbe sprejela ustrezne elaborate in sklepe o določitvi cen, kot je vse razvidno iz 10. do 18. točke izpodbijanega sklepa. Navedbe toženca, da storitev navedenih javnih služb ni dolžan plačati, ker na naslovu ... 59 ni prijavljene nobene osebe, so zmotne. Uredba v osmem odstavku 23. člena določa, da se za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatkov o velikosti zabojnika, za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z občinskim predpisom, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Tudi Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 87/16) v drugem odstavku 44. člena določa, da se za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in je primerna za bivanje, za porazdelitev količine opravljenih storite javne službe, ravnanja s komunalnimi odpadki, upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza. Šteje se, da je stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in priključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe. V tem postopku toženec ni prerekal, da je stavba primerna za bivanje in priključena na eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz navedenega sledi, da mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.

7Prav tako ni upoštevna toženčeva trditev, da na naslovu ... 59 ni odpadne vode. Storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (storitve povezane z greznicami in MKČN) se zaračunavajo in plačujejo glede na količino dobavljene oziroma porabljene pitne vode, skladno z določbo tretjega odstavka 21. člena Uredbe. Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje², da je na odjemnem mestu ... 59 mesečna količina dobavljene pitne vode od 2 do 3 kubične metre. Tudi storitve iz tega naslova je tako toženec dolžan plačati.

8Tožnik je natančno in izčrpno pojasnil metodologijo zaračunavanja navedenih storitev, toženec pa njegovemu izračunu in s tem višini zahtevka ni ugovarjal. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnikov način izračuna terjatve skladen z zakonsko ureditvijo, to je z ZVO-1, z uredbami ter odloki in sklepi Občine, kot jih je sodišče prve stopnje natančno povzelo v točkah 10 do 18 in 22 obrazložitve.

9Toženčeva pavšalna pritožba je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

¹ z dne 31. 12. 2015, 31. 1. 2016, 29. 2. 2016, 31. 3. 2016, 30. 4. 2016, 31. 5. 2016, 30. 6. 2016, 31. 7. 2016, 31. 8. 2016, 30. 9. 2016, 31. 10. 2016, 30. 11. 2016, 31. 12. 2016, 31. 1. 2017, 28. 2. 2017.
² Prvi odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.