VSM Sklep I Ip 38/2019

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu I. točke in II. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi:

„I. Ugovoru zastavne dolžnice se ugodi še v preostalem delu, sklep o izvršbi se v celoti razveljavi in predlog za izvršbo zavrže ter razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja.“

II. Upnica je dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa zastavni dolžnici povrniti stroške ugovornega postopka v višini 662,26 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Upnica je dolžna v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti zastavni dolžnici 607,26 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru zastavne dolžnice in ustavilo izvršbo za v izreku navedene plačane zneske, v ostalem pa ugovor zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je zastavna dolžnica dolžna povrniti upniku 666,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zastavna dolžnica v pravočasni pritožbi zoper zavrnilni del in odločitev o stroških navaja, da v obravnavani zadevi nastopa le kot zastavna dolžnica, zato vsaj v delu, ki se nanaša na stroške, sklep o izvršbi ni pravilen, ker je v njem navedena kot dolžnica. Opozarja na nasprotje v obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki po eni strani priznava obstoj dogovora iz leta 2016, da v primeru rednega plačevanja upnica ne bo zahtevala izvršbe, nato pa kljub ugotovitvi, da je dolžnica plačevala mesečne obroke tudi v letu 2018, zaključi, da za navedeno leto dogovor ni izkazan. Naveden dogovor je obstajal ves čas, tudi v letu 2018, saj se ni sklepal posebej za vsako leto. Meni, da je bil zaradi dogovora predlog za izvršbo prenagljen in sodišče izvršbe ne bi smelo dovoliti. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi in sklep o izvršbi v celoti razveljavi, podrejeno pa predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnica v odgovoru na pritožbo v bistvenem pojasnjuje, da ni bilo med strankama dogovora za poplačilo obveznosti, ki bi preprečeval izvršbo, ampak je bil dolžnici le dan odgovoril, da v primeru rednih plačil ne bo začet postopek prisilne izterjave. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da dogovor med strankama, da v primeru rednih plačil upnica ne bo pričela s postopkom prisilne izterjave, ni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Tak dogovor ima lahko vpliv na zapadlost obveznosti iz izvršilnega naslova neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je zakonski pogoj njegove izvršljivosti (6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena in prvi odstavek 20.a člena ZIZ).¹

6V obravnavani zadevi je v izvršilnem naslovu opredeljena obročna zapadlost kreditne obveznosti z zapadlostjo zadnjega obroka dne 28. 12. 2029, pri čemer pa je za primer zamude s plačilom obrokov dogovorjeno odpoklicno upravičenje. Navedeno odpoklicno upravičenje se uresniči z enostranskim pravnim poslom (enostransko izjavo volje), ki povzroči predčasno zapadlost celotne kreditne obveznosti (t. i. odpoklic kredita).² Pravilno je ločiti med odstopnim in odpoklicnim upravičenjem. V potrošniških kreditnih razmerjih je zakonodajalec upošteval obe upravičenji (v času sklenitve notarskega zapisa veljaven prvi odstavek 13. člena Zakona o potrošniških kreditih - ZPotK, kasneje prvi odstavek 15. člena ZPotK-1 in sedaj prvi odstavek 20. člena ZPotK-2).³ Odstopna pravica daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje povzroči prenehanje (razvezo) pravnega razmerja, ki pa v obravnavani zadevi ni bila uveljavljena. Upnica je sicer napačno navedla, da je uresničila odstopno pravico, čeprav je nato opisala učinek odpoklica kredita (predčasno zapadlost). Upnica je navedla, da je predčasno celotna obveznost zapadla dne 8. 4. 2015, pri tem pa predložila izjavo o zapadlosti v skladu z določilom tretjega odstavka 20.a člena ZIZ.

7V obravnavani zadevi je med strankama sporno, kako razumeti upničino nadaljnjo izjavo volje, ki je sledila uresničitvi odpoklicnega upravičenja (na predlog dolžnice glede poplačila dolga je, kot pritrjuje v odgovoru na ugovor, odgovorila, da pristaja na nadaljnje redno plačevanje kredita). Splošna pravila razlage so določena v 82. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Če gre za sporno izjavo volje, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba razumeti izjavo oziroma dogovor tudi tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.

8V situaciji, ko je dolžnik kršil kreditno pogodbo s tem, da zamuja s plačilom določenega števila zapadlih obrokov, se mora banka v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ, specialno prvi odstavek 5. člena ZPotK-2) jasno izreči, ali še vztraja pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju ali uresničuje upravičenje odpoklica kredita. Še zlasti, ko je v nadaljnjem dogovarjanju z dolžnikom glede plačila kredita, kot v obravnavani zadevi. Dolžnik potrošnik o svojem položaju ne sme ostati v dvomu. Banka mora kot močnejša stranka in strokovnjak v razmerju do dolžnika potrošnika vseskozi ravnati pri izvrševanju kreditne pogodbe in v tej zvezi danih izjavah posebej skrbno (drugi odstavek 6. člena OZ). Potrošnika mora na zanj razumljiv enostaven način poučiti o njihovem pomenu. Vseskozi mora imeti pred očmi, kako razume njene izjave sam potrošnik, ki je praviloma laična stranka brez posebnega pravnega in finančnega znanja.

9Del zahteve vestnega in poštenega ravnanja banke je tudi v tem, da mora upoštevati splošno načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Stranke lahko učinkovito izvršujejo pogodbene obveznosti le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča nasprotne stranke, ki jih načeloma ne smejo brez utemeljenega razloga spreminjati. Prav takšno (nasprotujoče) pa je ravnanje banke, ki najprej izjavi, da uveljavlja odpoklicno upravičenje, nato pri dolžniku s poznejšo izjavo povzroči prepričanje, da naj se pogodba v naprej izpolnjuje redno kot doslej, kasneje pa se (v sproženem izvršilnem postopku) spet sklicuje na prvotno dano izjavo o odpoklicu kredita in predčasno zapadlost.

10V obravnavani zadevi je bistvena izjava banke upnice, da pristaja na nadaljnje redno plačevanje kredita. Sprememba zapadlosti (uveljavitev predčasne zapadlosti) je nasproten položaj rednemu obročnemu izpolnjevanju obveznosti. Oba položaja hkrati ne moreta obstajati. Redno izpolnjevanje se lahko nanaša le na obročno plačilo in ne na plačilo celotnega kredita v enkratnem znesku predčasno.

11Po pojasnjenem je zatrjevanje dolžnice, da se je upnica prenaglila z izterjavo, ker je bil naknadno po uveljavitvi odpoklica kredita sklenjen dogovor, da v primeru rednega plačevanja upnica ne bo začela postopka izterjave,⁴ mogoče razumeti kot ugovor glede zapadlosti (6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ). Redno plačevanje se lahko v primeru, ko je zaradi izrednega dogodka (kršitve pogodbe zaradi zamude s plačilom obrokov) predčasno zapadla celotna kreditna obveznost, po pojasnjenem nanaša le na položaj, ko se spet vzpostavlja obročno plačevanje, kot je bilo prvotno opredeljeno v kreditni pogodbi, preden je bila uveljavljena odpoklicna opcija. Redno je torej obročno plačilo v dogovorjenih rokih. Tovrsten dogovor, ki ponovno vzpostavlja redno obročno plačevanje, z jasno posledico, da se v primeru rednega plačevanja upnica odpoveduje začeti izvršilni postopek, pomeni spremembo volje, izražene z uveljavitvijo opcije odpoklica kredita. S tem je ponovno podana zapadlost, kakor, da odpoklica ne bi bilo. V obravnavani zadevi je po pojasnjenem podana dvakratna sprememba zapadlosti, ki je pravzaprav povratna sprememba zapadlosti. Ker je zapadlost predpostavka izvršljivosti in s tem obstoja notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, je lahko dolžničin ugovor obravnavan tudi v okviru 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.⁵

12Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da v primeru ponovne zamude dolžnika (kar zatrjuje upnica v pritožbi), mora banka ponovno podati zakonsko skladno izjavo, da uresničuje odpoklicno upravičenje. Nova izjava učinkuje le za naprej in ne od trenutka prve izjave, saj je prva izgubila učinek. Nov trenutek zapadlosti je bistven ne samo glede izvršljivosti kot predpostavke izvršbe, ampak tudi glede poračunavanja morebitnih delnih izpolnitev in obračuna zamudnih obresti.

13Vendar upnik v fazi ugovornega postopka ne more več spreminjati svojega predloga za izvršbo, kar se nanaša tudi na drugačno opredelitev obveznosti in navedbo (in dokazovanje) drugačne zapadlosti v zvezi z izvršljivostjo notarskega zapisa kot obveznih sestavin predloga. Ugovorni postopek je namreč namenjen le preizkusu v sklepu o izvršbi že dovoljene izvršbe, za katero pa po pojasnjenem ni izpolnjena začetna predpostavka, ko s strani upnika zatrjevana in v sklepu o izvršbi upoštevana zapadlost in s tem izvršljivost ni podana. Upnik bo moral začeti morebitni nov postopek izvršbe, v katerem bo lahko na novo navedel zapadlo obveznost in izvršljivost, kot in ko bo ta podana.

14Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Ob spremembi odločitve je sodišče druge stopnje odločilo o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je dolžnica uspela z ugovorom in pritožbo, je upravičena, da ji upnica povrne ugovorne in pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnici se priznajo naslednji stroški ugovornega postopka: nagrada za ugovor 1.300 točk (596,70 EUR) po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (OT), pavšal materialnih stroškov 23 točk (10,56 EUR) in 55,00 EUR sodne takse, kar skupaj znese 662,26 EUR. Dolžnici se priznajo naslednji stroški pritožbenega postopka: nagrada za pritožbo 1.300 točk (596,70 EUR) po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (OT) in pavšal materialnih stroškov 23 točk (10,56 EUR), kar skupaj znese 607,26 EUR.

¹ Pravna teorija opozarja, da ureditev ugovornih razlogov v 55. členu ZIZ ni dosledna, saj se ti prekrivajo. V primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je zapadlost mogoče upoštevati posebej pod 6. točko prvega odstavka, lahko pa tudi pod 2. točko prvega odstavka, ki se nanaša na obstoj izvršilnega naslova kot formalno predpostavko. Glej Rijavec V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 102, 103 in 198.
² Obširno o tem Pavšak, N.: Neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Podjetje in delo, 2012, št. 8, str. 1617 in nasl (posebej podpoglavje 2.2.3.). O predčasni odpovedi kredita primerjaj tudi Zgaga, M.: Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe. Podjetje in delo, 2018, št. 2, str. 226 in nasl.
³ Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih plačil.
⁴ Tak odgovor upnice na predlog dolžnice za poplačilo obveznosti potrjuje upnica v odgovoru na ugovor, s čimer gre za nesporno dejansko podlago.
⁵ Glej opombo 1. Izvršljivost obravnava pravna teorija v okviru predpostavke izvršilnega naslova.