UPRS Sodba II U 48/2019-6

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za izvedenca gradbene stroke v postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vodi pod opr. št. III P 215/2017. Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker vrednost premoženja, katerega solastnica je, presega višino 60 (pravilno 48) osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Navedeno izhaja iz navedb tožeče stranke in uradnih evidenc. Tožena stranka tudi dodaja, da na nepremičninah ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost zgoraj navedene nepremičnine. Pri tem se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1599/2012.

2Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev. Priznava, da je solastnica navedenih nepremičnin, vendar je to zanjo mrtev kapital, ker jih ne more prodati. Prepričana je, da bi ji tožena stranka morala odobriti brezplačno pravno pomoč, saj je njeno premoženjsko stanje takšno, da ne more priti do denarja za plačilo izvedenca. Živi v Domu upokojencev v Velenju, tako da večino pokojnine porabi za plačilo mesečnih stroškov za bivanje v domu in ji ostane zgolj 70,00 EUR. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in spremeni izpodbijano odločbo tako, da se ji brezplačna pravna pomoč odobri. Zahteva tudi oprostitev plačila sodnih taks in stroškov tega spora.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4Tožba ni utemeljena.

5Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6Na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki so določeni s tem zakonom. Tožena stranka je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega - materialnega pogoja, ker je solastnica premoženja v vrednosti 51.684,15 EUR, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (znesek 18.852,00 EUR). Odločitev je oprla na prvi odstavek 13. člena ZBPP in 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se uporablja na podlagi 14. člena ZBPP. Tožena stranka je ugotovila, da je tožeča stranka solastnica nepremičnega premoženja, katerega vrednost znaša 51.684,15 EUR. Tožeča stranka ne ugovarja podatkom glede premoženja oz. nepremičnin, katerih solastnica je, niti ne ugovarja načinu pridobitve navedenih podatkov, na katerih je svojo odločitev utemeljila tožena stranka. Zato s tožbenimi ugovori, da večino pokojnine porabi za plačilo stroškov v Domu upokojencev v Velenju, in da zato nima sredstev za plačilo izvedenca, na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora namreč prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP, med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov. Tega pogoja pa, kot je bilo navedeno zgoraj, tožeča stranka ne izpolnjuje.

7Zato je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

8Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

9Sodišče ni odločalo o prošnji tožnice za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da se po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.