UPRS Sodba I U 609/2018-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom začel davčno izvršbo zoper tožnika zaradi izterjave obveznosti po plačilnem nalogu št. DT 71010-9330-2017-2 z dne 7. 6. 2017 in iz naslova stroškov izpodbijanega sklepa, ki znašajo na dan 29. 8. 2017 skupaj 610,00 EUR, iz denarnih prejemkov tožnika.

2Iz obrazložitve sklepa sledi, da tožnik ni v predpisanem roku poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa in da je bilo zato potrebno na podlagi 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začeti davčno izvršbo, ki se opravi po določbah istega zakona (ZDavP-2) in ki se citirajo v nadaljevanju obrazložitve.

3Drugostopenjski davčni organ je na pritožbo tožnika s svojo odločbo izpodbijani sklep odpravil v zadnjem delu 1. točke izreka, ki se glasi: „z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dne 30. 8. 2017 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti“, sicer pa pritožbo zavrnil kot neutemeljeno ter ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi navaja, da je bilo pri pregledu spisov ugotovljeno, da je (v izreku citirani) zadnji del 1. točke izreka napačen in je zato odločitev prve stopnje v tem delu odpravil. Sicer pa ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse sestavne dele, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Nadalje ugotavlja, da tožnik po podatkih spisov zoper plačilni nalog, ki predstavlja izvršilni naslov, ni vložil zahteve za sodno varstvo in da je zato plačilni nalog z dne 7. 6. 2017 postal pravnomočen in izvršljiv ter da je zato tožnik dolžan poravnati obveznosti, ki iz njega izhajajo. Iz spisov in knjigovodske kartice tožnika tudi sledi, da so bremenitve pravilne ter da tožnik v času izdaje sklepa obveznosti še ni poravnal, kar narekuje začetek izvršbe. Medtem ko po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, zato tožnik ne more uspeti z navedbami, da ničesar ne dolguje, da ni vedel za obstoj terjatve in da je bil žrtev kaznivega dejanja goljufije. Podan tudi ni noben od razlogov za ustavitev postopka davčne izvršbe iz 155. člena ZDavP-2. Organ druge stopnje pojasni še, da slab materialni položaj tožnika ne more biti razlog za to, da se ne bi zoper njega vodil postopek davčne izvršbe. Se pa zato v tej zvezi (uradoma) upoštevajo izvzetja in omejitve pri izvedbi izvršbe na denarne prejemke tožnika.

4Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga, da se sklep v še neodpravljenem delu odpravi ter da se mu povrnejo stroški postopka. Tožbo vlaga iz razlogov napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve pravil postopka. V tožbi navaja, da je bil ogoljufan, da je v teku kazenski postopek in da je podana kazenska ovadba na Okrožnem državnem tožilstvu. Tožnik namreč predvideva, da izhaja dolg iz družbe A. d.o.o., v zvezi s katero so storilci izrabili njegovo nevednost in mu, ko je bil v denarni stiski, ponudili 600 EUR, če družbo prepiše nase, češ da družba tako ne posluje, da je to zgolj formalno in da družba nima nobenih obveznosti. Tožnik je temu verjel, sedaj pa so se nanj zgrnili upniki, ki mu grozijo, sam pa ima nizke dohodke, s katerimi komaj preživi. Zaposlen je v B. d.o.o. in živi z zelo bolno materjo, ki zanj skrbi, tako da obveznosti nikakor ni sposoben poravnati.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6Tožba ni utemeljena.

7Tožnik v tožbi (in pred tem v postopku izvršbe) ne prereka, izhaja pa tudi iz listin, ki so v spisih, da je bila tožniku s plačilnim nalogom št. DT 71010-9330/2017-2 (04-560-13) z dne 7. 6. 2017 kot storilcu prekrška naložena globa v višini 600,00 EUR, da je plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv ter da tožnik globe ni plačal v postavljenem roku. Ker po podatkih spisov globa tudi ob izdaji sklepa še ni bila plačana, je bil utemeljeno izdan izpodbijani sklep in na ta način začeta prisilna izterjava zneska, ki ga tožnik dolguje na podlagi omenjenega plačilnega naloga.

8Tožbeni in pred tem že enaki pritožbeni ugovori ne vplivajo in ne morejo vplivati na odločitev. Gre namreč za ugovore, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izdanega plačilnega naloga in s tem na izvršilni naslov, in ki se po izrecni določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 v postopku izvršbe ne upoštevajo. Ugovori, ki se nanašajo na tožnikov (slab) materialni položaj, pa se upoštevajo šele pri izvrševanju izpodbijanega sklepa, nimajo pa vpliva na njegovo izdajo. Oboje tožniku ob presoji enakih pritožbenih ugovorov pravilno in s sklicevanjem na ustrezno zakonsko podlago (določbe ZDavP-2) pojasni že davčni organ druge stopnje v svoji odločbi, zato se sodišče v ostalem sklicuje na razloge druge stopnje.

9Ker je torej izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11Sodišče je odločilo izven glavne obravnave, ker dejanske okoliščine v tem, kar je bistveno za odločitev, niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).