VSC Sodba I Cpg 6/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna tožeči stranki (tožnici) v 15 dneh plačati 1.631,12 EUR odškodnine za materialno škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2017 dalje in (II.) da je toženka dolžna tožnici v 15 dneh plačati 871,55 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

2Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi (med drugim) navaja, da je tožnica v času, ko še ni bila plačana kupnina, dejansko uporabljala tujo stvar. Iz določb kupoprodajne pogodbe izhaja, da si je toženka pridržala lastninsko pravico na delovnem stroju – bagru do dokončnega poplačila kupnine. To posredno izhaja tudi iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju I Pg 48/2015, s katero je bilo toženki med drugim naloženo, da mora stroj prevzeti. Tožnica je bila dolžna poskrbeti za zavarovanje stroja v korist toženke, lastnice. Šlo je (dejansko) za obliko najemnega razmerja, kar ima določene pravne posledice v zvezi s pojavom okvar in predčasno izročitvijo. O dvomesečnem najemu je izpovedala tudi sama tožnica. Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se ni opredelilo do toženkinih navedb o najemu. Prav tako je napačno uporabilo materialno pravo glede odškodninske odgovornosti (111. in 239. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). Toženki je bila naložena še dodatna obveznost, medtem ko tožnica iz te zadeve nima nobenih obveznosti, čeprav je slednja bager dejansko uporabljala (več kot en teden in je naredila z njim več kot 100 delovnih ur) pred popolnim poplačilom kupnine (tožnica si je izgovorila dvomesečni odlog plačila kupnine). Neutemeljeno je zatrjevanje sodišča prve stopnje, da sta protipravno toženkino ravnanje in vzročna zveza razvidna iz sodbe I Pg 48/2015. Neizpolnitev obveznosti po kupoprodajni pogodbi nima povezave s plačilom premij, ki jih tožnica uveljavlja kot poslovno škodo. Sklenitev zavarovanja je zasledovala cilj, da se ohrani substanca stroja do poplačila kupnine. Dne 18.7.2014 sklenjena kupoprodajna pogodba je bila le sodno razvezana, kar ima učinke od pravnomočnosti sodbe dalje. Pogodbeni stranki sta dolžni druga drugi vrniti prejeto. To pa ne velja za sklenjeno najemno razmerje, na podlagi katerega je bila tožnica neupravičeno obogatena v obliki brezplačne in nemotene uporabe tuje stvari. Sporna zavarovalnina je bila potreben strošek in ne poslovna škoda kot neutemeljeno in zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.

3Tožnica na pritožbo toženke ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker je pritožba vložena iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), velja uvodoma opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena ZPP odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje (npr. zmotno dokazno oceno tožničinega zaslišanja). Pritožbeno sodišče zato ni upoštevalo vseh pritožbenih očitkov, ki od navedenega okvira kakorkoli odstopajo. Prav tako s pritožbo v sporu majhne vrednosti ni mogoče preko očitka zmotne uporabe materialnega prava uveljavljati kršitev v zvezi z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem. Gre za opcijo, ki jo ima v sporu majhne vrednosti, ob ugotovitvi, da gre za zmotno uporabo materialnega prava, ki je rezultirala v nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, le pritožbeno sodišče samo (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bila v tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev o (dejanskem) najemnem razmerju do poplačila kupnine, je preveč pavšalen, da bi sploh lahko bil upošteven, saj pritožba ne opredeli niti za katero bistveno kršitev naj bi šlo. Prav tako se je sodišče prve stopnje do tega (pravnega) vprašanja opredelilo, in sicer v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, zato ni podlage za kakršenkoli zaključek v smeri morebitne (pritožbeno upoštevne) absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

7V izpodbijani sodbi je med drugim ugotovljeno:

- da sta pravdni stranki 18.7.2014 sklenili kupoprodajno pogodbo za delovni stroj – bager (pogodbo);

- da je bila tožnica po III. členu pogodbe kot kupec dolžna do dokončnega poplačila kupnine stroj zavarovati v korist toženke (prodajalke) in da je to tudi storila ter za zavarovanje (sukcesivno) plačala 1.631,12 EUR;

- da je bila po II. členu pogodbe zavezana poravnati kupnino v roku dveh mesecev od sklenitve pogodbe (kupnine ni plačala) in da je po IV. členu pogodbe nastopila posestni hasek z dnem podpisa primopredajnega zapisnika (19.7.2014);

- da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 48/2015 z dne 12.10.2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 81/2017 z dne 31.5.2017 ugotovljeno, da je pogodba razvezana, in sicer iz razloga, ker je imel stroj skrite stvarne napake, ki jih ob običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti in ki jih je toženka tožnici (kupcu) zamolčala, in da je bila revizija toženke s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 83/2017 z dne 13.12.2017 zavržena;

- da tožnica predmetnega stroja zaradi skritih stvarnih napak ni mogla uporabljati in da zato ni prišlo do uresničitve tožničinega pogodbenega interesa.

8Iz izpodbijane sodbe izhaja še, da je toženka procesni pobotni ugovor umaknila in da se vložena nasprotna tožba, s katero toženka vtožuje koristi, ki naj bi jih imela tožnica z uporabo (z zatrjevanim ″dejanskim najemom″) stroja v času do plačila kupnine oziroma v obdobju več kot teden dni (več kot 100 delovnih ur), rešuje ločeno od obravnavane zadeve. Zato ni jasno, kaj želi pritožba doseči s poudarjanjem dejstev v tej smeri, saj gre za dejstva, ki jih sodišče prve stopnje kot izhaja iz točke 12. obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ni upoštevalo. Zatrjevane koristi tožnice namreč toženka uveljavlja v drugi pravdi, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ukvarjati s presojo v tej smeri. Problematizirani prehod lastninske pravice (zatrjevanje dejanskega zakupa oziroma najema v času do odloženega plačila kupnine) v predmetni zadevi ni pravno relevantna okoliščina. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da odloženo plačilo kupnine ne vpliva na tožnici nastalo škodo. Hkrati ne gre za utemeljeno okoliščino, saj za zaključek o pridržku lastninske pravice ni podlage v pogodbi in v sodbi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 48/2015. Lastninska pravica na premičnini se praviloma pridobi s prenosom posesti (glej 60. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v zvezi s 63. členom SPZ), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o prenosu lastninske pravice ob izročitvi stroja (19.7.2014).

9Sodišče prve stopnje je glede na zgoraj izpostavljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo materialno pravo. Sklicevanje pritožbe na učinke razveze pogodbe je nerelevantno, saj prvi odstavek 111. člena OZ pri razvezi pogodbe predvideva, da sta obe stranki prosti svojih (pogodbenih) obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana. Predmetnih zaključkov ne morejo spremeniti ugovori v smeri, da je tožnica stroj uporabljala več kot en teden dni oziroma preko 100 delovnih ur in da je bilo (enoletno) zavarovanje nekakšen potreben strošek, ter neutemeljeno sklepanje, da naj bi šlo do popolnega plačila kupnine za nekakšen dejanski najem stroja. Plačilo zavarovanja je v konkretnem primeru tipična škoda zaradi zaupanja, ki je posledica premoženjskih razpolaganj pogodbene stranke, opravljenih na temelju zaupanja, da stvar nima napak. Glede na povedano so torej podane vse predpostavke toženkine (poslovne) odškodninske odgovornosti in je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za materialno škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ter prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.