VSL Sodba II Kp 41337/2015

I. Pritožbi zagovornice obtoženega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

A. A., sin B. B. in C. C., rojen ... v ...,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je skupaj z D. D. v sodelovanju pri izvršitvi poskusil vzeti tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, tatvino pa sta storila z vdorom oziroma drugačnim premagovanjem večjih ovir, da sta prišla v zaprt prostor s tem, ko sta

dne 12. 9. 2013 ob 12.04.01 uri na bančnem avtomatu NLB d.d., na naslovu ..., neupravičeno razpolagala s kreditno kartico Evrocard SKB banke d.d., last E. E., tako da je A. A. odtipkal PIN kodo, da bi s tem zaobšla varnostni mehanizem bankomata in opravila transakcije, vendar transakcije zaradi nepravilne PIN kode nista uspela opraviti tako, da je dejanje ostalo pri poskusu,

s čimer naj bi storil poskus kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in prvim odstavkom 34. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega kazenskega postopka, potrebni izdatki obtoženega in potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, proračun.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je obtoženega A. A. spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in prvim odstavkom 34. člena KZ-1. Na podlagi določila prvega odstavka 205. člena KZ-1 mu je izreklo kazen osem mesecev zapora. V nadaljevanju ga je po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo se pritožuje obtoženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb ZKP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnih predpisov ter predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter obtoženca oprosti plačila vseh stroškov postopka in sodnih taks, ker bi bilo s plačilo ogroženo njegove preživljanja in preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz pritožbenih navedb zagovornice med drugim izhaja tudi očitek kršitve določb materialnega zakona, ki jo vidi v pomanjkljivosti in nerazumljivosti opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka prvostopenjske sodbe. Navaja, da iz izreka ne izhajajo podatki oškodovančeve odtujene kreditne kartice (njena številka, niti pripadajoča PIN koda), niti koliko naj bi znašal znesek poskusa dviga.

5Kršitev po 1. točki člena 372 ZKP je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.

6Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z zagovornico, da bi morali biti v konkretnem opisu kaznivega dejanja navedeni tudi natančnejši podatki o oškodovančevi bančni kartici, pritrjuje pa zagovornici, da iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ne izhaja konkretizacija znaka predmetnega kaznivega dejanja, in sicer prilastitev oziroma poskus prilastitve tuje premične stvari.

7Opis kaznivega dejanja, da je iz njega mogoče izluščiti ali potegniti vse znake očitanega kaznivega dejanja, mora vsebovati vsa odločilna dejstva in okoliščine, ki določeno kaznivo dejanje konkretizirajo.

8Kaznivo dejanje velike tatvine (ali poskus tega kaznivega dejanja) po prvem odstavku 205. člena KZ-1 je podano, ko je kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 (ne pa kaznivo dejanje po drugem odstavku 204. člena KZ-1) storjeno ob pogojih iz prvega odstavka 205. člena KZ-1.

9Kazenskopravni očitek obtoženemu A. A., vsebovan v izreku izpodbijane sodbe je, da je skupaj z D. D. v sodelovanju pri izvrštvi poskusil vzeti premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, tatvino pa sta storila z vdorom oziroma drugačnim premagovanjem večjih ovir, da sta prišla v zaprt prostor (abstraktni del), v konkretizaciji opisa kaznivega dejanja pa je navedeno poleg časovne in krajevne opredelitve storjenega dejanja, da je A. A. odtipkal PIN kodo, da bi s tem zaobšla varnostni mehanizem bankomata in opravila transakcije, vendar transakcije zaradi nepravilne PIN kode nista uspela opraviti, tako da je dejanje ostalo pri poskusu.

10Takšen opis dejanja pa, kot to upravičeno uveljavlja tudi zagovornica, ne zgolj, da je nejasen in nerazumljiv, pač pa je pomanjkljiv, saj v njem ni konkretizirano, kaj si je obtoženi poskusil prilastiti, saj transakcija ne pomeni prilastitve, pač pa prenos. Kot že pojasnjeno, je kaznivo dejanje velike tatvine podano, kadar si storilec prilasti ali pa poskuša prilastiti tuje premične stvari v vrednosti nad 500,00 EUR na načine, določene v prvem odstavku 205. člena KZ-1.

11Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, saj dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni kaznivo dejanje, zaradi navedenega je pritožbi zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženega oprostilo obtožbe. Ostalih pritožbenih navedb zagovornice pa ni presojalo, saj so glede na izrečeno oprostilno sodbo brezpredmetne.

12Odločitev o stroških tega kazenskega postopka temelji na določbah ZKP, ki so citirane v izreku te sodbe.