VSL Sklep I Cp 399/2019

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ugodilo in odredilo sprejem nasprotne udeleženke najdalje do 27. 12. 2019 v varovani oddelek SVZ X.

2Pritožbeno sodišče je v sklepu z dne 27. 2. 2019 že odločalo o pritožbi SVZ X ter pritožbo zavrnilo. Sklepa sodišča prve stopnje ni potrdilo, ker še ni bila izkazana vročitev vsem udeležencem iz 66. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr).

3Pritožbo zoper odločitev prvega sodišča je 6. 3. 2019 po svoji pooblaščenki vložila tudi nasprotna udeleženka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Opozarja na neizpolnjenost pogoja iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki napotuje na izpolnjenost drugih pogojev za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sodišče prve stopnje je povsem spregledalo mnenje SVZ X, ki navaja, da ima nameščene osebe z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja oziroma heteroagresivne osebe, od katerih naj bi nekatere storile najhujša kazniva dejanja, nasprotno udeleženko pa bi zaradi prezasedenosti lahko namestili le v dnevni prostor varovanega oddelka oziroma v jedilnico. Takšna odločitev ni sprejemljiva in pomeni kršitev širše palete človekovih pravic. Pritožnica poudarja, da gre za vprašanje sistemske pomanjkljivosti obravnave oseb z duševno motnjo v primerih namestitve v socialnovarstvene zavode po odredbi sodišča, ki odpira pomembna ustavnopravna vprašanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Določbe ZDZdr v 73. do 79. členu urejajo postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Slednji se lahko izvede s privolitvijo osebe ali brez nje, v vsakem primeru pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDZdr v 74. členu. Ta določa, da se oseba sprejme v varovani oddelek s privolitvijo, (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje ali četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo podanost zgoraj izpostavljenih pogojev. Nasprotna udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, nasprotna udeleženka pa ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. Izven varovanega oddelka bi bilo njeno življenje in zdravje ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že verbalno in fizično agresivna.

7Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo, da se nasprotna udeleženka namesti v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X. Za svojo odločitev je podalo prepričljivo argumentacijo, ki je pritožbi ne uspe omajati. Pritožba opozarja na prezasedenost zavoda ter dejstvo, da so v njem nameščene osebe z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja oziroma heteroagresivne osebe, od katerih naj bi nekateri storili najhujša kazniva dejanja ter na neustreznost prostorov, kamor naj bi bila nasprotna udeleženka nameščena, kar vse predstavlja kršitev njenih osebnostnih pravic. Kot je bilo že pojasnjeno v sklepu pritožbenega sodišča z dne 27. 2. 2019, gre za sistemski problem, ko se vsi ustrezni socialno varstveni zavodi soočajo s prezasedenostjo. Še najmanjšo obremenjenost je na dan 6. 2. 2019 izkazoval SVZ X, ki je bil 100 % zaseden, medtem ko je zasedenost preostalih zavodov nad 133 %. Čeprav so vsi zavodi, ki bi bili sicer primerni za sprejem nasprotne udeleženke, prezasedeni, pa to ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev predloga za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, saj bi bilo sicer ogroženo življenje in zdravje nasprotne udeleženke. Za sprejeto odločitev govorijo dejstva, da ima SVZ X najmanjšo obremenjenost, je najbližje stalnemu prebivališču nasprotne udeleženke, ki je tudi izrazila željo po namestitvi v ta zavod. Nasprotna udeleženka je bila že nameščene v SVZ Y, kjer po njej lastnih navedbah razmere za bivanje niso bile ustrezne.

8Pritožba opozarja na kršitev človekovih pravic nasprotne udeleženke. Glede na prej izpostavljene okoliščine, ko prezasedenost pesti vse, za nasprotno udeleženko primerne socialno varstvene zavode, pritožbeno sodišče tem, sicer razumnim pritožbenim argumentom, ne more slediti. V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga.¹ V nasprotnem primeru bi bilo izvajanje ukrepov iz 74. in 75. člena ZDZdr neizvedljivo. Res pa takšni primeri odpirajo vprašanje sistemske pomanjkljivosti obravnave oseb z duševno motnjo v primerih namestitve v socialno varstvenem zavodu po odredbi sodišča, s tem pa tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, na kar je opozorilo Ustavno sodišče v sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018.

9Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato jo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

¹ Primerjaj VS RS II Ips 287/2017, II Ips 114/2016, II Ips 155/2016, VSL I Cp 317/2018