VSC Sklep PRp 142/2018

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva prvostopnemu sodišču v nov postopek.

1Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženca za odgovornega storitve dveh prekrškov in sicer pod točko I/1) prekrška po prvem odstavku člena 46 ZPrCP, pod točko I/2) prekrška po 4. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP. Za vsak prekršek posebej mu je določilo sankcijo (točka II izreka), nato pa mu je na podlagi člena 27 Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo in sicer enotno globo 1.450,00 EUR in pa 21 (enaindvajset) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. V skladu s členom 112 ZP-1 mu je v izrečeno globo vštelo čas pridržanja v višini 20,00 EUR. Obdolženca je oprostilo plačila stroškov postopka iz prvega odstavka člena 143 ZP-1.

2S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, pritožuje pa se tudi zaradi prestroge sankcije in predlaga, da se sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4Prvostopno sodišče je v predmetni prekrškovni zadevi kot nujni, v kateri je obdolženec tujec, ki je bil takoj po storitvi prekrška 12. 7. 2018 pridržan, obdolženca zaslišalo 13. 7. 2018 in nato na podlagi njegovega zagovora, v katerem je dejanje priznal, kakor tudi na podlagi listinskih dokazov (zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga je obdolženec lastnoročno podpisal, kar že pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno!) zaključilo, da je obdolženec odgovoren za storitev obeh očitanih prekrškov in mu na podlagi določb 3. točke petega odstavka člena 46 in 4. točke petega odstavka člena 105 ZPrCP za vsak prekršek posebej določilo sankcijo in mu nato izreklo še enotno globo 1.450,00 EUR in pa stransko sankcijo 21 KT.

5S takšno odločitvijo se obdolženec ne strinja in v svojih pritožbenih navedbah izpostavlja, da je že prvo sodišče ugotovilo, da obdolženec slabo razume slovenski jezik, vendar je kljub temu sprejelo izpodbijano odločitev zato, ker obdolženec ni izrecno zahteval prevoda s strani tolmača. Opozarja, da je nedvomno prišlo do postopkovne napake, ker obdolženec ne razume slovenskega jezika, zato tudi ni mogel razumeti, da bi moral izrecno zahtevati prevajanje po tolmaču, ker slovenskega jezika ne razume.

6Pregled spisovnega gradiva v smeri zatrjevane bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 4. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 pokaže, da drži trditev v pritožbenih navedbah, da je obdolženec že pred sodiščem prve stopnje ob zaslišanju 13. 7. 2018 (list. št. 7) pred podajo svojega zagovora izjavil, da slabo razume slovenski jezik, v nadaljevanju pa je bil s strani poslujočega sodišča poučen o pravici uporabljati svoj jezik v postopku, da ima pravico do ustnega prevajanja tistega, kar navaja sam ali pa drugi, kot tudi za prevajanje listin in drugega pisnega dokaznega gradiva, če postopek ne teče v njegovem jeziku. Takšnemu pravnemu pouku pa ne sledi izjava obdolženca, da zahteva prevajanje postopka v njegov jezi, kot tudi ne, da se takšni pravici glede uporabe svojega jezika v tem postopku izrecno odpoveduje. Iz samega zagovora pa izhaja, da je obdolženec razumel vprašanja in nanje odgovoril, zato mu sodišče sodnega tolmača ni postavilo, vendar pa tak zapis izhaja že po podanem zagovoru obdolženca. V nadaljevanju spisovno gradivo izkazuje, da je prvostopno sodišče po izdaji sodbe sodno tolmačko za srbski, hrvaški in bosanski jezik V. M. naložilo, da opravi prevod sodbe prvostopnega sodišča, ki je bil nato vročen tudi obdolžencu.

7Iz 1. alineje prvega odstavka člena 67 ZP-1 izhaja, da v kolikor v ZP-1 ni drugače določeno, se v rednem postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) tudi glede jezika v postopku. Iz prvega odstavka člena 4 ZKP pa izrecno izhaja, da oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali pa v jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti, poučena pa tudi mora biti, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere in o tem, da pristojni organ na njeno zahtevo je vedno dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje, poučen pa mora biti tudi o svojih pravicah iz člena 8 ZKP, to je, da v postopku uporablja svoj jezik in če sodno dejanje oz. glavna obravnava ne teče v jeziku, ki ga ne razume, mu je potrebno zagotoviti ustno prevajanje tistega, o čemer teče postopek, ter tudi listin in drugega pisnega gradiva. Vselej pa mora biti o pravici do prevajanja ustnih izjav, listin in dokazov poučen, temu pa se lahko odpove, če jezik, v katerem teče postopek, razume, v zapisnik pa je iz tega razloga potrebno zapisati, da je taka oseba bila poučena o svojih pravica in kaj je pri tem tudi izjavila. Pravica do uporabe lastnega jezika v postopku je uzakonjena tudi v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 10. 2010 glede pravice do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, ki je sprejela skupna minimalna pravila, ki se uporabljajo v EU pri tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih ter v postopkih za izvrševanje Evropskega naloga za prijetje, veljati pa je pričela 15. novembra 2010. Iz te Direktive izhaja (člen 2), da države članice zagotovijo, da se osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali pa ne razumejo jezika zadevnega kazenskega postopka, nemudoma zagotovi tolmačenje med kazenskim postopkom pred preiskovalnimi in drugimi sodni organi, vključno med policijskim zaslišanjem, med zaslišanji pred sodiščem in na kateremkoli potrebnem vmesnem zaslišanju. Države članice tudi zagotovijo, da je, kadar je to potrebno, za zagotovitev pravičnega postopka na voljo tolmačenje za komuniciranje med osumljenci ali obdolženci ter njihovimi pravnimi svetovalci glede zaslišanj v postopku ali vložitve pritožbe ali drugih prošenj v postopku¹.

8Predmetni postopek je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pokazal, da prvostopno sodišče v predmetnem prekrškovnem postopku ni storilo vsega, da bi obdolžencu zagotovilo uresničevanje njegove pravice, da v predmetnem prekrškovnem postopku spremlja postopek v svojem jeziku. Kot pravilno opozarja pritožba, je obdolženec že pred podajo svojega zagovora sodišče seznanil, da slabo razume slovenski jezik, po podanem pravnem pouku, da pa lahko uporablja v postopku svoj jezik in da ima celo pravico do ustnega prevajanja tistega, kar sama navaja, oziroma kar navajajo drugi, pa je v zapisniku o njegovem zaslišanju izostala njegova izjava o tem, ali decidirano zahteva prevajanje samega postopka in prevajanje listin, oziroma drugega ključnega dokaznega gradiva oz. se temu odpoveduje. Sicer je v nadaljevanju podal svoj zagovor, pri čemer je sodišče še ugotovilo, da je razumel vprašanja in nanje odgovarjal, zato tolmača ni postavilo, vendar pa takšna osebna zaznava sodišča o tem, da obdolženec razume vprašanja ne odvezuje sodišča od njegove dolžnosti, da se v popolnosti prepriča o tem, ali obdolženec, ki se v prekrškovnem postopku znajde, res razume slovenski jezik tako, da ni v ničemer okrnjena njegova pravica do obrambe in da pri tem sledi tudi njegovi izjavi o razumevanju jezika, v katerem teče postopek. To je očitno prepoznalo tudi prvostopno sodišče, ki očitno je bilo seznanjeno s tem, da obdolženec slabo razume slovenski jezik in je zato v nadaljevanju po sprejemu obdolženčevega zagovora in po vložitvi napovedi za pritožbo zoper izpodbijano sodbo, ki jo je vložil njegov zagovornik, odredilo tudi sodni prevod prvostopne sodbe v jezik, ki ga obdolženec razume. Zato je pritrditi pritožbi o tem, da v predmetnem postopku obdolžencu pred podajo njegovega zagovora, v katerem je storitev prekrška sicer priznal, ni bil omogočen pošten postopek, ker mu ni bilo zaradi njegovega slabega razumevanja slovenskega jezika zagotovljeno prevajanje in posledično spremljanje celotnega postopka v jeziku, ki ga razume. Ker prvostopno sodišče obdolžencu ni zagotovilo spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, medtem ko je slovenski jezik pa razumel slabo, se je na ta način prvostopnemu sodišču tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 4. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi petega odstavka člena 163 ZP-1 in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek.

9V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ob spoštovanju in zagotovitvi pravice do uporabe svojega jezika in pisave v postopku ponoviti že izveden dokazni postopek, v katerem bo moralo v prisotnosti sodnega prevajalca ponovno sprejeti obdolženčev zagovor, nato pa glede na pritožbene navedbe v zvezi z dejanskim stanjem obeh storjenih prekrškov po potrebi izvesti še druge dokaze, kar vse naj prvostopno sodišče izvede na ustni obravnavi (členi 125 do 129 ZP-1), kajti šele tako izveden dokazni postopek bo ponudil zanesljiv odgovor na vprašanje, ali je mogoče obdolžencu z gotovostjo očitati odgovornost za storitev obeh očitanih prekrškov.

¹ Več o tem sodba ESČP v zadevi Vizgirda proti Sloveniji z dne 23. 8. 2017.