VSC Sklep II Ip 251/2018

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Prvi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

O pritožbi zoper sklep z dne 12. 4. 2018:

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom zavrglo kot prepozno pritožbo dolžnika. S sklepom z dne 22. 1. 2018 je ugotovilo vrednost nepremičnin. Zoper sklep je dolžnik vložil pritožbo. Sklep je bil dolžniku vročen 15. 2. 2018. Iz obvestila o vročitvi, ki je javna listina, je razvidno, da je bilo dolžniku 31. 1. 2018 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo z navedbo kje se nahaja pisanje ter opozorilo, da ga je potrebno prevzeti v roku 15 dni. Ker dolžnik ni prevzel pisanja v roku, mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku. 15-dnevni rok za prevzem pisanja se je iztekel 15. 2. 2018, tega dne je bilo pisanje vročeno. 8-dnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči 16. 2. 2018 in se je iztekel v petek 23. 2. 2018. Dolžnik je posredoval pritožbo priporočeno po pošti. Iz dohodnega zaznamka pri pošiljki je razvidno, da je bila oddana 27. 2. 2018.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da kolikor se spominja, je bil v pravnem pouku določen 15-dnevni splošni pritožbeni rok in sodišče je zmotno štelo, da gre za 8-dnevni rok. Določba je v nasprotju s 333. členom ZPP, ki ga je treba analogno uporabiti v izvršilnem postopku, ker ne gre za sklep o dovolitvi izvršbe. Po ZPP je pritožbeni rok 30 ali 15 dni. 8-dnevnega pritožbenega roka ZPP ne pozna, zato je odločitev protiustavna in je bila dolžniku kratena ustavna pravica do pritožbe.

3Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upnikoma. Prvi upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da možnost pritožbe in rok za vložitev določa ZIZ, konkretno 9. člen. ZIZ določa splošni 8-dnevni pritožbeni rok, kar velja za izpodbijani sklep.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka in kratenje ustavne pravice do pritožbe. Ne drži, da je bil v pravnem pouku sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin z dne 22. 1. 2018 določen 15-dnevni pritožbeni rok. Določen je bil rok 8 dni od prejema pisnega odpravka v 1. točki pravnega pouka. Ta izhaja iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, ki je v izvršilnem postopku specialni zakon in zato derogira splošne določbe ZPP. Krajši pritožbeni rok je izraz načela hitrosti postopka, saj mora sodišče v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZIZ v postopku izvršbe postopati hitro. V čem konkretno naj bi bil očitek protiustavnosti ureditve dolžnik ni pojasnil.

6Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kako je potekala vročitev sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin z dne 22. 1. 2018, zlasti ne postopka in datuma vložitve pritožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo kot prepozno pritožbo dolžnika zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin.

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 5. 2018:

7Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za ustavitev izvršbe z dne 5. 2. 2018. Ugotovilo je, da je upnik že v predlogu za izvršbo poleg rubeža in cenitve predlagal prodajo zarubljenih premičnih stvari, zato ne pride v poštev drugi odstavek 81. člena ZIZ. Zadeva je v teku že od leta 2014, dolžnik je izkoristil številna pravna sredstva, ugovor, predlog za omejitev izvršbe, predlog za določitev drugega izvršilnega sredstva ter več predlogov za oprostitev plačila sodne takse. Zoper vsak sklep vloži pritožbo. Navedeno v pretežni meri vpliva na dolgotrajnost postopka ter da je sklep o izvršbi, izdan 29. 7. 2014, pravnomočen šele 23. 3. 2016. Skladno z 92. členom ZIZ se sme prodaja zarubljenih stvari opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, prodaja pa mora biti opravljena v roku treh mesecev. Sicer drži, da prodaja v roku ni bila opravljena, vendar v zakonu ni predpisana sankcija ustavitve postopka za prekoračitev roka.

8Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče slediti njegovemu predlogu za ustavitev izvršbe na osebno vozilo. Ne gre za instrukcijski rok za sodišče, temveč prekluzivni rok, ki velja za upnika in mora sodišče zaradi pravne varnosti dolžnika in njegove zasebne lastnine slediti roku. Ker upnik ni predlagal prodaje v treh mesecih, ga zadene posledica ustavitve izvršbe, ki jo mora sodišče izreči, sicer favorizira upnika, kar pomeni kršitev ustavne pravice enakosti pred sodiščem, ki jo je sodišče grobo kršilo.

9Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upnikoma. Odgovoril je prvi upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni. V odgovoru navaja, da iz ZIZ izhaja, kolikor se izvršilna dejanja ne izvedejo v roku iz 92. člena ZIZ, ni pravnih posledic.

10Pritožba ni utemeljena.

11Upnik je že v predlogu za izvršbo z dne 10. 7. 2014 med drugim predlagal izvršbo na premičnine z rubežem, cenitvijo, prodajo in poplačilom iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče prve stopnje mu je ugodilo v sklepu o izvršbi z dne 29. 7. 2014. V izpodbijanem sklepu pravilno ni sledilo predlogu dolžnika v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZIZ, ki velja zgolj za primer, ko upnik v predlogu zahteva le rubež in cenitev. Tedaj mora biti aktiven in v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo. V tem primeru, ko je upnik predlagal prodajo in poplačilo že v predlogu za izvršbo, ni bil dolžan ponovno predlagati prodaje. Ne drži, da je v drugem odstavku 92. člena ZIZ določen prekluzivni rok. Ta člen določa, da mora dnevom rubeža in dnevom prodaje preteči najmanj petnajst dni. Prodaja mora biti opravljena v treh mesecih po rubežu. V primeru iz drugega odstavka 81. člena tega zakona mora biti prodaja opravljena v treh mesecih od dne, ko je upnik predlagal prodajo stvari. Za neprodajo v treh mesecih po rubežu je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni sankcije (lex imperfecta). Z neustavitvijo izvršbe sodišče prve stopnje ni favoriziralo upnika in ne pomeni očitka kršitve ustavne pravice do enakosti pred zakonom.

12Ostale pritožbene navedbe glede razglasa oziroma nezakonite prodaje vozila izvršitelja in odložitev dražbe so stvar odločanja sodišča prve stopnje.

Končna odločitev in o stroških:

13V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

14Prvi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovoroma ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.