92. člen ZIZ

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno. O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.

Sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina je izvršilni naslov v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tako sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora, tako kot pri določitvi preživnine, tudi pri njeni spremembi, še zlasti kadar prvotno potrebe preživninskega upravičenca niso bile natančno ugotovljene, upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ). V obravnavani zadevi pa med strankama ni bilo spora, da se družinski dodatek v Republiki Avstriji izplačuje vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju celotne družine. Odločitev

Stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ. V skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih d

V tem primeru, ko je upnik predlagal prodajo in poplačilo že v predlogu za izvršbo, ni bil dolžan ponovno predlagati prodaje. Upnik mora namreč predlagati prodajo stvari zgolj v primeru, ko v predlogu zahteva le rubež in cenitev. Tedaj mora biti aktiven in v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo. Res je, da drugi odstavek 92. člena ZIZ določa rok za prodajo zarubljenih stvari, in sicer določa, da mora med dnevom rubeža in dnevom prodaje preteči najmanj petnajst dni in da mora biti prodaja opravljena v treh mesecih po rubežu. Vendar pa za neprodajo v treh mesecih po rubežu v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni sankcije (lex imperfecta), kar pomeni, da rok določen v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni prekluzivni rok.

ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj zarubi le toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov. Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora. Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (prvi odstavek 46. člena ZIZ). Za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v obravnavani zadevi, na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, zakon ne določa drugače, prav tako ne za premičninsko izvršbo.

Po določbi šestega odstavka 9. člena ZIZ pritožba ne zadrži postopka. Po prvem odstavku 46. člena ZIZ, ki ga navaja tudi pritožba, pa se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Za začetek opravljanja premičninske izvršbe zakon ne določa izjeme. Oprava rubeža in cenitev stvari se opravi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, medtem ko je za nadaljnja izvršilna dejanja (prodaja stvari in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo) v prvem odstavku 92. člena ZIZ predpisano, da se smejo opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pritožbene očitke o neutemeljeno in neupravičeno opravljenih rubežih izvršitelja zaradi vložene pritožbe dolžnika zoper sklep o ugovoru v zvezi s sklepom o izvršbi je zato zavrniti.

V tem primeru, ko je upnik predlagal prodajo in poplačilo že v predlogu za izvršbo, ni bil dolžan ponovno predlagati prodaje. Za neprodajo v treh mesecih po rubežu je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni sankcije.

Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu. Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.

Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.

Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.

Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa to pomeni „do prenehanja obveznosti“. To pa pomeni do kateregakoli zakonsko predvidenega načina prenehanja obveznosti, kar je glede zamudnih obresti lahko tudi njihovo prenehanje teka zaradi (veljavnega) pravila ne ultra alterum tantum.

Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo na to nepremičnino. V izvršilnem postopku pridobi kupec nepremičnine lastninsko pravico na originaren način (po pravnomočnosti sklepa sodišča o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; prvi odstavek 92. člena ZIZ, v zvezi z 42. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so s pobotnicami na list št. 82 in 83 v spisu izkazane dolžnikove navedbe o tem, da je znesek 650.000,00 SIT plačal dne 17.2.2005 in znesek 699.000,00 SIT dne 8.3.2005. Vendar pa iz pobotnic izhaja, da je te zneske dolžnik plačal izvršitelju in ne upniku. Ker je po izvršilnih naslovih dolžnik dolžan svojo denarno obveznost izpolniti upniku, je s plačili navedenih zneskov upnikovo terjatev delno poplačal šele, ko je upnik te zneske od izvršitelja dejansko prejel. Neutemeljene so tudi navedbe dolžnika o tem, da izvršitelj dne 16.3.2005 ne bi smel ugoditi predlogu upnika za razpis prve javne dražbe njegovega vozila MB 1000 D, ker iz poročila izvršitelja z dne 9.3.2005 izhaja, da je v celoti plačal upnikovo terjatev, sklep o odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 9.3.2005 pa tedaj še ni bil pravnomočen. Prvostopenjsko sodišče je namreč s sklepom o izvršbi v tej zadevi dovolilo izvršbo tudi za izterjavo upnikovih nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi in določbe 1. odst. 92. člena ZIZ pa je izvršitelj lahko kljub temu, da sklep o odmer

Rubež dnevnega izkupička v gostinskem lokalu dolžnika kot samostojnega podjetnika predstavlja izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine po 77. in sledečih členih ZIZ. Dnevni izkupiček oz. blagajniški inkaso namreč predstavlja gotovino, gotovina pa je premičnina, zato za rubež dnevnega inkasa veljajo omejitve oziroma oprostitve izvršbe po 5. tč. 1. odst. 79. čl. ZIZ v zvezi s 102. čl. ZIZ.