VSL Sodba in sklep I Cp 1752/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 1. točki izreka glede zahtevka za plačilo 1000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2012 dalje do plačila in 2. točki izreka glede stroškov postopka.

V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik s tožbo zahteva, da mu toženka plača 13.320 EUR s pripadki zato, ker je slednja odstopila od med njima sklenjene pogodbe o delu ter avtorske pogodbe za leto 2011/2012 in mu s tem onemogočila opraviti izobraževanje ter izdelavo študijskega gradiva v dogovorjenem obsegu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zahtevek v celoti zavrnilo in tožniku naložilo, da toženki povrne 1.217,52 EUR stroškov postopka. Ugotovilo je, da med pravdnima strankama pogodba o delu ni bila sklenjena, vsa dejansko opravljena dela pa so bila tožniku plačana.

2Zoper takšno odločitev tožnik vlaga pritožbo in sicer sam in po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo zahtevku ugodeno, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

V pritožbi, ki jo vlaga po pooblaščencu, sodišču prve stopnje očita, da je v nasprotju s podatki spisa štelo, da ni sporno, da tožnik ni sodeloval pri pripravi programa X. Po naroku 30. 5. 2017 je postopalo nepošteno in kršilo načelo kontradiktornosti, kar v nadaljevanju konkretizira. Meni, da je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 1000 EUR (točka 23 sodbe) nepravilna in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka, saj ob dejstvu, da sklenitev avtorske pogodbe št. 111 ni sporna, o odločilnih dejstvih nima razlogov oziroma so ti nerazumljivi. Sodišču prve stopnje v preostalem delu očita zmotno uporabo 18. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Upoštevati bi moralo možnost, da do sklenitve pogodbe pride konkludentno. V nadaljevanju opozarja na ravnanja strank in relevantne dele izpovedb strank in prič, ki po njegovi presoji kažejo, da je bil posel vsaj konkludentno sklenjen, sodelovanje pa nato predčasno prekinjeno. Opozarja na odločbo VSL I Cpg 1772/2015, ki obravnava položaj, ki je primerljiv s konkretnim. Ugotovitev, kakšno delo so opravljale strokovne sodelavke, označuje za protispisno. Ne strinja se z dokazno oceno izpovedb zaslišanih prič, to je strokovnih sodelavk, in ponuja svojo. Sodba je nanašalna in nekorektna. Na koncu pojasni del svoje izpovedbe, da "ni šlo ravno za obljubo".

Tudi tožnik sam v pritožbi nasprotuje dokazni oceni in zaključku, da do sklenitve pogodbe ni prišlo in to v nadaljevanju obrazloži preko kritike posameznih delov sodbe.

3Toženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4Pritožba je delno utemeljena¹.

5Sodišče prve stopnje je v točki 8 res zapisalo, da med strankama ni sporno, da tožnik ni sodeloval pri pripravi programa X, namesto pravilno, da ni sodeloval pri pripravi programa X, za katerega je skrbela priča L. Z. (glej zapisnik list. št. 124). Ker dejstvo, da je tožnik pri teh programih sodeloval s T. S., za presojo (ali je bila sklenjena pogodba o delu) ni odločilno dejstvo, kršitev po 15. točki drugega odstavka s tem ni bila storjena.

6Neutemeljeni so očitki o nepoštenem postopanju in kršitvi pravice do kontradiktornosti. Pripomb k zaslišanju priče L. Z. sodišče prve stopnje ni spregledalo, niti ni štelo, da so prepozne, saj je v sodbi pojasnilo, da gre za tožnikovo dokazno oceno, ki ne terja posebnega opredeljevanja. Sodišče je namreč tisto, ki mu je taka ocena pridržana (glej razloge v točki 5 sodbe). Spregledana niso ostala niti materialnopravna stališča tožnika o realizaciji in trditve o razlogih za prenehanje sodelovanja s toženko. Res se sodišče do teh navedb ni konkretno opredelilo, a je to storilo zato, ker je ugotovilo, da do sklenitve pogodbe niti prišlo ni (glej razloge v točki 22).

7Na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato dovolj konkretizirana in obrazložena. Očitek, da se sodišče ni opredelilo do vsebinske razlike med "dopisom brez datuma" in "odgovora toženke", tej zahtevi ne zadosti. Ni namreč naloga pritožbenega sodišča, da med številnimi listinami v spisu išče "dopis brez datuma" in "odgovor toženke" in ugiba, katero odločilno dejstvo naj bi ti dve listini dokazovali. Dokaz s ponovnim zaslišanjem tožnika in priče Sovulj je bil zavrnjen zato, ker ju je sodišče o vseh relevantnih dejstvih že zaslišalo. Ker tožnik v pritožbi ne pove, glede katerega odločilnega dejstva to ne drži, pritožbeno sodišče odločitvi pritrjuje.

8Tožnik je s tožbo med drugim zahteval plačilo 1000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2012 dalje do plačila. Zahtevka v tem delu ni opiral na trditev o odstopu od sklenjene pogodbe o delu, ampak na trditev, da je toženka odstopila od (avtorske) pogodbe za šolsko leto 2011/2012 (priloga A7 in B63), saj naj bi mu kljub pogodbi, s katero je tožnik prevzel izvedbo osmih tečajev, enega odvzela. To, da je bila avtorska pogodba (št. 111 z dne 29. 9. 2011) sklenjena, med pravdnima strankama niti ni bilo sporno, sporno je bilo le to, ali je tožnik, čeprav enega od tečajev ni izvedel, upravičen do plačila. Ker je sodišče prve stopnje tudi ta del zahtevka zavrnilo zato, ker tožnik ni izkazal, da je s toženko sklenil pogodbo o delu, pritožnik utemeljeno opozarja na nerazumljivost takih razlogov in sočasno na izostanek razlogov o dejstvih, ki so odločilna, to je razlogov o tem, zakaj toženec enega od tečajev, kljub sklenjeni pogodbi, ni izvedel. Sodba sodišča prve stopnje je v tem delu, saj je zaradi izostanka razlogov ni mogoče preizkusiti, obremenjena s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Neutemeljeni pa so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na preostali del odločitve. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da pogodba o delu med tožnikom in toženko ni bila sklenjena. Tak zaključek ima podlago v izvedenih dokazih ter dokazni oceni, ki sledi napotkom iz 8. člena ZPP. V nasprotju s prepričanjem pritožnika, pritožbeno sodišče meni, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje tako glede posameznih dokazov kot vseh dokazov skupaj, opravljena vestno, skrbno in natančno, zaključki pa so tudi logično in življenjsko prepričljivi, pa tudi preverljivo obrazloženi in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema². Ob tem glede na vsebino pritožbenih očitkov še pojasnjuje, da pritožbeni preizkus ni namenjen vnovičnemu neposrednemu preizkušanju dejanske podlage spora, ampak sta predmet izpodbijanja in preverjanja postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev.³ V tem pogledu pa sodišču prve stopnje ni kaj očitati.

10Pogodba je sklenjena, ko je med strankama doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Pri tem za nastanek pogodbenega razmerja ne zadošča intimna volja, ampak morata pogodbeni stranki voljo izraziti navzven. To lahko, kot pritožnik pravilno opozarja, storita bodisi izrecno (pisno, ustno), lahko pa tudi konkludentno (18. člen OZ). Konkludentna ravnanja so tista, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, a glede na okoliščine, v katerih so bila izvedena, omogočajo zanesljivo sklepanje, da pomenijo voljo za sklenitev pogodbe. Za presojo učinkov ravnanja so pomembna objektivna merila ter okoliščine, ki posamezno ravnanje spremljajo⁴.

11V konkretnem primeru pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ravnanj ene in druge stranke ni presojalo tudi v navedeni smeri oziroma je to storilo premalo skrbno. Večji del sodbe je namreč namenjen ravno skrbni presoji teh ravnanj, tudi tistih, ki jih pritožba posebej izpostavlja. Glede na to, da pritožbeno sodišče z dokazno oceno soglaša, razlogov ne ponavlja, dodaja le to, da navedbe v pritožbi o vzpostavitvi stika, sodelovanju s pričo S., navedbe o namenu, ki ga je tožnik zasledoval s tem, ko je pomagal pri pripravi razpisne dokumentacije, o poteku sodelovanja ter povzemanje posameznih delov izpovedb zaslišanih prič, zakonite zastopnice toženke ter tožnika, dvoma v pravilnost ugotovitve, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, ne vzbuja. Pomembno pri tem je, da se večji del tega, kar tožnik izpostavlja, ne nanaša na ravnanja zakonite zastopnice toženke, ampak ravnanje tožnika in pri toženki zaposlenih oseb, ki pooblastila za sklepanje pogodb nikoli niso imele. Zgolj to, da je toženka iskala predavatelje; soglasje direktorice, da tožnik pomaga pri pripravi razpisne dokumentacije; da je bilo vnaprej jasno, koliko tečajev bo izvedenih in kakšno plačilo bo izbrani predavatelj prejel; dejstvo, da je bil tožnik v razpisni dokumentaciji naveden kot izvajalec, dokumentacijo pa je direktorica podpisala in dejstvo, da je tožnik približno 2/3 dela tudi dobil in opravil, pa ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (to je predvsem upoštevanja pravil za pripravo razpisne dokumentacije - točka 17 sodbe in utečenega postopka sklepanja vsakoletnih (avtorskih) pogodb z izvajalci - točka 14 sodbe), tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more pomeniti konkludentne sklenitve pogodbe o delu. Sodišče prve stopnje res ni posebej ocenilo dogajanja 16. 1. 2013, vendar po presoji pritožbenega sodišča tudi ta dogodek, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, sklenitve pogodbe o delu ne dokazuje, ampak bi lahko dokazoval kvečjemu to, da se je toženka s tožnikom za šolsko leto 2012/2013 resno pogajala z namenom z njim skleniti avtorsko pogodbo, pa je od tega še pred njeno sklenitvijo odstopila (glej 20. člen OZ).

12Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v ugotovitev sodišča, da delavke, s katerimi je tožnik sodeloval, niso bile t. i. pooblaščenke po zaposlitvi (80. člen OZ), saj niso opravljale takega dela, da bi bilo v zvezi z njim običajno oziroma pričakovano, da imajo pri izvrševanju svojega dela tudi upravičenje za sklepanje pogodb o delu oziroma avtorskih pogodb. Strokovne sodelavke so namreč po ugotovitvah sodišča prve stopnje bile zadolžene za pripravo gradiva za razpise, administrativna dela pri pripravi osnutkov pogodb, za njihovo predložitev podpisnikom, skrbele (in do določene mere nadzirale) pa so tudi izvedbo izobraževalnih programov. Niso pa pogodb v imenu tožene stranke sklepale same. Primer VSL II Cpg 1772/2015, na katerega se pritožnik v zvezi s tem sklicuje, s konkretnim ni primerljiv, saj je tam šlo za drugačno dejansko situacijo. Predvsem je tožnik vedel, da pogodb ne podpisujejo strokovne sodelavke, ampak direktorica toženke (to tožnik v svoji laični pritožbi celo sam prizna⁵) in ni mogel biti zaveden glede pooblastila. To, da je direktorica v preteklosti sledila predlogu strokovnih sodelavk glede izbire izvajalca, na to, kdo ima pooblastilo za zastopanje, nima nobenega vpliva.

13Pritožbeno sodišče je glede na vse obrazloženo pritožbi toženca le delno ugodilo in sicer v tistem delu, s katerim izpodbija odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 1000 EUR s pripadki. Sodbo je zaradi storjene kršitve v tem delu na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za razveljavitev se je odločilo zato, ker z opravo pritožbene obravnave kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov. Razpis pritožbene obravnave pa bi bil tudi neekonomičen. Sodišče prve stopnje je namreč dokaze že izvedlo, le oceniti jih mora. Oprava pritožbene obravnave bi torej povečala stroške, postopka pa ne bi pospešila. V ostalem pa je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu sodbo potrdilo.

14Ker je bila odločitev o glavni stvari delno razveljavljena, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. O njih bo ponovno odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo, ko bo znan (končni) uspeh strank v postopku. Z isto odločbo bo skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP odločeno tudi o priglašenih pritožbenih stroških.

15Pritožbeno sodišče še dodaja, da na ostale pritožbene navedbe (predvsem tožnika samega), v katerih tožnik izraža nestrinjanje s posameznimi deli sodbe, ki ne pomenijo razlogov za odločitev (med njimi je del, v katerem je sodišče povzelo bistvene navedbe tožnika ter toženke) oziroma v katerih neobrazloženo nasprotuje posameznim dejanskim ugotovitvam, ni odgovarjalo, saj na odločitev ne morejo vplivati (prvi odstavek 360. člena ZPP).

PRAVNI POUK

Zoper sklep o delni razveljavitvi sodbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Pritožbeno sodišče obe vloženi pritožbi obravnava kot eno in na obe odgovarja sočasno.
² To velja tudi za dokazno oceno izpovedbe priče S. in ostalih strokovnih sodelavk. Da je priča večkrat izpostavila, da tožniku ni nič obljubila in da ni imela pooblastila za sklepanje pogodb, ne more pomeniti zadostne podlage, da bi pritožbeno sodišče v njeno verodostojnost podvomilo. Neposreden vtis, ki ga je dobil sodnik, ki je dokaz izvajal, je pri tem posebej pomemben. Ker je priča sodišče prve stopnje prepričala, njena izpovedba pa je bila z ostalimi izvedenimi dokazi potrjena, pritožbeno sodišče zavrača pritožbene očitke tožnika, v katerih izpostavlja le posamezne odgovore, zanemari pa celoto - to je tako vtis, ki ga je priča pustila ob zaslišanju, njeno celotno izpovedbo, pa tudi ostale izvedene dokaze. Povedano velja tudi za ostale zaslišane priče.
³ Glej J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 93; tako tudi odločbe VSL I Cp 781/2016, II Cp 56/2016 in IV Cp 1750/2017.
⁴ Glej V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), prva knjiga, stran 219.
⁵ Tako je navedel, da sta formalizirane dogovore podpisala on in direktorica.