VSL Sklep EPVDp 1/2019

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Črnomlju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog storilca A. A. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže in mu je naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi četrtega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovilo, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti.

2Proti sklepu vlaga storilec pravočasno pritožbo, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zavrženja predloga za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1. Po vsebini pa uveljavlja, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo na nobeno njegovo navedbo iz predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Kritizira pa tudi zakonsko ureditev prvega in petega odstavka 202.e člena ZP-1, ki je nesorazmerna z ureditvijo pogojne obsodbe po Kazenskem zakoniku (KZ-1) in ki bi se morala prenehati uporabljati, saj je v nasprotju z 2. členom Ustave RS.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, medtem ko so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno kršitvijo, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5Neutemeljeno storilec v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku z utemeljitvijo, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do nobene od njegovih navedb v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predmet presoje sodišča v obravnavanem primeru namreč je vprašanje obstoja procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu za odložitev. Pogoj iz četrtega odstavka 202.d člena ZP-1, da mora od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, preteči dve leti, je procesna predpostavka za odločanje o predlogu in če ta pogoj ni izpolnjen, po zakonu nastopi razlog za zavrženje predloga za odložitev, ne da bi se sodišče sploh po vsebini začelo spuščati v utemeljenost navedb predloga. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi podatkov spisa, predvsem evidence vodenih postopkov, pravilno ugotovilo in v točki 2 razlogov izpodbijanega sklepa tudi pojasnilo, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (EPVD 53/2016 z dne 15.9.2016), ki je trajala od 23.9.2016 do 23.9.2017, še nista minili dve leti in je zato podan razlog iz četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 za zavrženje predloga. Pregled spisovne dokumentacije pa tudi pokaže, da je sodišče prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 14.11.2018 storilca posebej opozorilo, da predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bo ugodilo, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi, še ne bo minilo dve leti, zaradi česar ne more biti nobenega dvoma o tem, da je storilec bil seznanjen s posledico neizpolnjenega pogoja.

6S pritožbeno kritiko zakonske ureditve določb ZP-1 in določb KZ-1 storilec v tem pritožbenem postopku ne more uspeti. Pritožbeno sodišče namreč ni sodišče, ki bi presojalo ustreznost zakonske ureditve. Pritožbeno sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v okviru veljavne zakonodaje, ki pa kot razlog za zavrženje predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi, še nista minili dve leti. In ker je sodišče prve stopnje skladno s podatki spisa v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo obstoj zakonsko določenega razloga, je povsem utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 storilčev predlog zavrglo.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 in določil Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tarifno številko 8407 ZST-1 in v izreku navedeni znesek sodne takse (20,00 EUR) bo moral storilec plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.