VSL Sklep IV Cp 165/2019

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru upnika in sklep z dne 8. 5. 2018 spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. V ostalem je upnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje dolžnica, ki izpodbija odločitev prvega sodišča iz I. točke izreka sklepa, ki se nanaša na odločitev o vikend stikih med dolžnico in otroki. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da upnikov ugovor zavrne, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da prvo sodišče ni zaslišalo strank, zaradi česar je sklep nezakonit. Zaslišanje strank bi sodišču omogočilo, da bi ugotovilo pravilno dejansko stanje glede vprašanja, kako otroci v resnici funkcionirajo. Otroci vikende pri upniku preživljajo z ostarelo babico, ne pa za očetom. Sporno je, da prvo sodišče spreminja svojo odločitev po sklepu z dne 8. 5. 2018, saj je upnik z enakimi argumenti kot v ugovornem postopku nastopal že pred izdajo sklepa, prvo sodišče pa jih je tedaj utemeljeno zavrnilo. Prvo sodišče je iz nerazumnega razloga dolžnici močno omejilo stike z otroki. Dolžnica se edina angažira pri šolskih obveznostih otrok, upniku pa je za to malo mar. Upnik tudi ne poskrbi za druge potrebe otrok. Dolžnica nasprotuje argumentaciji prvega sodišča, da določitev stikov otrok z dolžnico tri vikende mesečno upnika izrazito prikrajšuje pri prostem času z otroki. Dolžničina preselitev v oddaljen kraj ni bila posledica njenih ravnanj, temveč ravnanja upnika, ki želi dolžnico prikrajšati pri njenem deležu na skupnem premoženju. Stikov med tednom ni mogoče izvajati, zato jih je potrebno nadomestiti v času vikendov. Ni res, da bi na upnika kot rezidenčnega starša padlo vse breme vzgoje in varstva otrok. Njegove starševske kapacitete ne zadoščajo, da bi bilo dobro poskrbljeno za potrebe otrok strank. Pred izdajo sklepa o začasni odredbi z dne 8. 5. 2018 je veljal režim, ki sta ga stranki sami dogovorili, po tisti shemi pa so otroci z dolžnico preživljali več časa, kot je to določeno sedaj. Stališče prvega sodišča v zvezi s sovpadanjem vikend stikov s počitnicami ni razumljivo.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V zadevi prvega sodišča IV P 106/2014 je bilo s sodbo z dne 25. 11. 2015 odločeno tudi o stikih med dolžnico in otroki strank tega postopka. Kot je razvidno iz podatkov spisa je upnik v zadevi N 81/2016 predlagal spremembo odločitve o stikih, s tem v zvezi je predhodno predlagal izdajo začasne odredbe (v zadevi Z 2/2016 je bila 7. 10. 2016 med strankama sklenjena "začasna" sodna poravnava glede režima stikov z veljavnostjo do pravnomočnosti odločbe v zadevi N 81/2016), tekom postopka N 81/2016 pa je upnik predlagal novo začasno odredbo glede režima stikov. Ta predlog je prvo sodišče izločilo iz nepravdne zadeve v samostojno zadevo Z 2/2017, iz katere izvira izpodbijani sklep. Za ločeno postopanje ni bilo razlogov (niti prekinitev postopka v zadevi N 81/2016 ni narekovala takšne odločitve) in je bila takšna odločitev tudi v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka, še zlasti v tovrstnih sporih, saj se s tem podvaja postopek in podaljšuje tako postopek zavarovanja kot sprejem odločitve o glavni stvari.

6Ureditvena začasna odredba je po svoji naravi izjemen ukrep, pri katerem je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, kar velja tudi pri začasnih odredbah o ureditvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem. V tej zadevi je bistveno, da se z začasno odredbo tudi v vmesnem obdobju ohrani izvajanje stikov, ko je zaradi novonastalih okoliščin (preselitev nerezidenčnega starša v oddaljen kraj) z meritorno odločitvijo treba režim stikov urediti na novo. Kriteriju največje koristi otrok je v postopku zavarovanja v ključni meri zadoščeno že s tem, da se stiki med otroki in nerezidenčnim staršem ne pretrgajo, da se omogoči njihova medsebojna povezanost še naprej in s tem prepreči njihova odtujitev, najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja pa je predmet ureditve s končno odločitvijo.

7Glede na začasno urejanje stikov za to fazo postopka ni bilo potrebno, da bi prvo sodišče izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem strank, še zlasti zato, ker mu je odločitev omogočalo doslej zbrano listinsko gradivo v spisu. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča stiki med otroki in dolžnico vsak drug vikend od petka popoldne (po koncu šolskih in obšolskih dejavnosti) do nedelje do 19.00 ure zadoščajo za ohranjanje njihove povezanosti in pripadnosti ter razvijanje pristnih odnosov.

8Pretežni del pritožbenih navedb za odločanje v tej fazi postopka ni relevanten. V postopku zavarovanja z začasno odredbo (v zvezi s predlagano spremembo ureditve stikov) ni odločilno, kako posamezni roditelj izvršuje svoje starševske obveznosti oziroma ali bi jih lahko opravljal drugače in bolje. Pritožbene trditve o tem, kako otroci funkcionirajo pri upniku, ali z njimi preživlja vikende ali jih prepušča svoji materi, da ni podlage za krčenje stikov, da se edino dolžnica angažira glede priprave otrok na šolske obveznosti, da otroci nimajo narejenih domačih nalog, da upnik nima ustreznih vzgojnih metod, da upnik ne poskrbi za potrebe otrok, da je treba stike, ki jih med tednom ni več mogoče izvrševati, nadomestiti v času vikendov, ipd. niso pravno pomembne v tem postopku, saj merijo na vprašanja, ki presegajo potreben okvir odločanja o zavarovanju z začasno odredbo in sodijo bodisi v polje meritorne presoje utemeljenosti predloga za spremembo izvršilnega naslova o ureditvi stikov bodisi na področje morebitne spremembe odločitve o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo. Nepomembno je tudi, kaj je dolžnico vodilo do preselitve v oddaljen kraj oziroma da naj bi jo upnik skušal izigrati pri ureditvi vprašanj v zvezi z njunim skupnim premoženjem.

9Pritožbeni očitek, da prvo sodišče ni upoštevalo poročila CSD, je neobrazložen in zato neupošteven. Neutemeljen je tudi očitek o nasprotju med razlogi izpodbijanega sklepa, saj dolžnica prikazuje pojasnilo sodišča v zvezi s prilagoditvijo stikov izven konteksta obrazložitve v 8. točki ter izkrivljeno, saj prvo sodišče ni zavzelo stališča, da stikov glede na nove razmere v nobenem primeru ni mogoče okrniti. Podobno velja glede pritožbenega očitka o možnostih upnikovega preživljanja prostega časa med tednom in v času vikendov, saj je prvo sodišče v tem pogledu utemeljeno izpostavilo, da bi prvotna odločitev po sklepu z dne 8. 5. 2018 (o možnih vikend stikih med dolžnico in otroki tudi tri vikende zaporedoma) upnika postavila v podrejen položaj in ga kot rezidenčnega roditelja prikrajšala pri preživljanju prostega časa z otroki v času vikendov, kar bi bilo tudi v nasprotju s koristjo otrok (10. točka obrazložitve). S tem v zvezi je nepomembno tudi, kakšen režim stikov sta stranki dogovorili z "začasno" sodno poravnavo (za čas do 7. 5. 2018). Očitek o nerazumljivem izreku v 1.a točki II. odstavka sklepa je neutemeljen, saj je prvo sodišče pri odločitvi "če vikend stiki sovpadajo s počitnicami otrok, se shema izvajanja vikend stikov ne spremeni" očitno mislilo na to, da se kot čas počitnic (zimskih, prvomajskih in jesenskih) štejejo tudi dnevi med vikendi.

10Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11Začasna ureditev stikov je bila predvsem v korist otrok, s tem pa tudi v interesu obeh strank postopka, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in 413. člen ZPP).