VSL Sklep I Cp 107/2019

I. Pritožbama se ugodi in se sklep z dne 27. 11. 2018 razveljavi v celoti, sklep z dne 13. 12. 2018 pa v II. in III. točki izreka, ter se v tem obsegu zadevi vrneta sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1S sklepom z dne 27. 11. 2018 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (ki naj bi trajala do poteka 30 dni od nastopa izvršljivosti sodbe v tej zadevi), predlagane v zavarovanje nedenarne terjatve, ki se nanaša na ustanovljeno zaznambo vrstnega reda (ID omejitve ...), pri čemer naj bi se (v predlogu konkretno opredeljena) prepoved odtujitve ali obremenitve v zemljiški knjigi zaznamovala v korist tožnice (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka odločeno s končno odločbo (II. točka izreka).

2S sklepom z dne 13. 12. 2018 je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo tožbe z dne 11. 10. 2018 (I. točka izreka), hkrati pa zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (ki naj bi trajala do poteka 30 dni od nastopa izvršljivosti sodbe v tej zadevi), predlagane v zavarovanje nedenarne terjatve, ki se nanaša na novo ustanovljeno zaznambo vrstnega reda (Dn ...), pri čemer naj bi se (v predlogu konkretno opredeljena) prepoved odtujitve ali obremenitve v zemljiški knjigi zaznamovala v korist tožnice (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s končno odločbo (III. točka izreka).

3Zoper oba sklepa se iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ju spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma podredno, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obeh pritožbah podaja vsebinsko enake navedbe. Uvodoma omenja, kakšen zahtevek uveljavlja in kaj pri tem zatrjuje, prav tako kakšno zavarovanje je v zvezi z njim predlagala. Prenos vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, kar naj bi se po njenem predlogu prepovedalo toženki, pomeni specifično obliko razpolaganja z nepremičnino. Upoštevajoč določbe 2. točke drugega odstavka in 2. točke šestega odstavka 70. člena, drugega odstavka 73. člena in 74. člena ZZK-1 prenos vrstnega reda pomeni pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičnini z retroaktivnimi učinki (za nazaj). Tožnica s tem, ko predlaga, da se toženki prepove razpolaganje z omenjenima vrstnima redoma, v resnici predlaga, da se ji prepove razpolaganje z njenimi nepremičninami le na točno določen način. Gre za ožjo konkretizacijo določbe 2. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ. Po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ se prepoved razpolaganja z nepremičnino izvrši s tem, da se zaznamuje v zemljiški knjigi. S tem je usklajena tudi ureditev zemljiške knjige, saj se prepoved razpolaganja z nepremičnino na podlagi začasne odredbe po 7. točki 22. člena in 98. členu ZZK-1 lahko zaznamuje v zemljiški knjigi kot pravno dejstvo. Pri tem se tovrstna prepoved po šestem odstavku 13.a člena ZZK-1 vpiše pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, torej pri vknjiženi lastninski pravici lastnika, zoper katerega je začasna odredba izdana. V nadaljevanju pojasnjuje, na kakšen način omogoča E-ZK aplikacija vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Zato meni, da presoja prvostopenjskega sodišča, češ da predlagana začasna odredba domnevno ne bi bila izvršljiva v delu predlagane izvršitve z vpisom zaznambe izrečene prepovedi v zemljiški knjigi, ni pravilna oziroma zakonita. Poudarja, da bi bilo prepoved mogoče in treba vpisati z zaznambo (ki bi jo bilo potrebno natančneje opisati) pri vknjiženi lastninski pravici toženke. Edino to bi v danih okoliščinah doseglo cilj zavarovanja in predlagane začasne odredbe. Glede vsega navedenega ničesar ne spreminja dejstvo, da so zaznambe načeloma namenjene vpisu pravnih dejstev in ne pravic (22. člen ZZK-1). Sodna praksa je že prišla do spoznanja, da lahko poleg vknjižb in predznamb tudi druge vrste vpisov, tudi zaznambe in poočitve, po vsebini lahko dejansko pomenijo vpis pravic oziroma njihovega prenosa. Tudi če bi bilo naziranje sodišča prve stopnje o neizvršljivosti pravilno, pa se ne strinja z njegovim zaključkom, češ da je pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno pozvati na popravo njenega predloga za izdajo začasne odredbe, kar v nadaljevanju tudi pojasnjuje.

4Pritožbi sta utemeljeni.

5Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 282/2011 z dne 3. 7. 2011 izhaja, da je potrebno dejansko naravo posameznega zemljiškoknjižnega vpisa presojati glede na njegovo vsebino (pravne učinke) oziroma (natančneje) da je potrebno s pomočjo namenske razlage ugotavljati, ali konkreten vpis pomeni vpis pravice (ali ne).¹ V tem okviru je omenjeno sodišče nadalje poudarilo, da lahko tudi zaznamba,² s katero se upoštevaje tretji odstavek 27. člena ZZK-1³ v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva, po svojih učinkih pomeni vpis pravice.⁴ To sodišče pritrjuje pritožnici, da tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in da upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino. Na naravo upravičenja v zvezi z nepremičnino, pri kateri je takšen vrstni red ustanovljen, kaže tako okoliščina njegove pravno poslovne ustanovitve s strani zemljiško-knjižnega lastnika (glej 2. točko 22. člena ZZK-1) kot predvsem možnost njegovega prenosa oziroma razpolaganja z njim (glej 70. člen ZZK-1), ki novemu upravičencu (ob izpolnitvi ostalih za to potrebnih pogojev/to je obstoju pravnega posla, ki je podlaga za prenos same lastninske pravice) omogoča retroaktivno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.⁵ V tem oziru predstavlja „prednostno“ upravičenje (v zvezi z nepremičnino) v razmerju do vseh tistih, katerih vpisi (upravičenj) na nepremičnini so začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje takšna zaznamba vrstnega reda (in ki prav zaradi nje učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi če je dovoljena vknjižba zaznambe v predlaganem vrstnem redu⁶).

6Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino⁷ (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve (upoštevaje vsebino 2. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ oziroma 98. člena ZZK-1⁸) zaznamovati v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je v obeh izpodbijanih sklepih kot razlog za zavrnitev predlogov navedlo, da je s strani tožnice predlagano izvršilno sredstvo neprimerno, saj da predlagane prepovedi v zemljiški knjigi ne bi bilo moč zaznamovati, zaradi česar naj bi bila morebiti izdana začasna odredba neizvršljiva. V zvezi s tem je izpostavilo, da naj bi šlo pri zaznambi vrstnega reda za zaznambo dejstva, ni pa npr. obrazložilo, zakaj predlagane prepovedi ne bi bilo moč vpisati pri (vknjiženi) lastninski pravici toženke na nepremičnini/nepremičninah (kot to pojasnjuje tudi pritožba). Bolj pomembno je, da je moč v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ⁹ za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa). Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbama ugoditi ter sklep z dne 27. 11. 2018 razveljaviti v celoti, sklep z dne 13. 12. 2018 pa v II. in III. točki izreka, ter v tem obsegu zadevi vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP¹⁰ v zvezi z določbo 15. člena ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presoja tudi obstoj ostalih za izdajo začasne odredbe predvidenih (vsebinskih) pogojev.

7Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

¹ Glej tudi odločbo II Ips 882/2009 z dne 20. 6. 2013.
² Konkretno zaznamba izvršbe, katere vpis je konstitutiven za nastanek hipoteke.
³ Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Glej tudi VSL sodbo I Cp 1364/2011 z dne 16. 11. 2011. Pri tem ne gre spregledati, da že drugi odstavek 27. člena ZZK-1 določa, da se pravice v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma s predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisuje z zaznambo.
⁵ To je vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (drugi odstavek 73. člena ZZK-1)
⁶ Glej drugi odstavek 73. člena ZZK-1.
⁷ Na takšno naravo posredno kaže tudi omemba zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice (oziroma hipoteke) med vknjižbami (predznambami) pridobitve pravic, katerim oviro za dovolitev njihovega vpisa proti lastniku, ki bi učinkovali po trenutku, od katerega učinkuje sama, predstavlja zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve (glej prvi odstavek 99. člena ZZK-1).
⁸ Ki zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve predvideva glede nepremičnin in pravic na njih, ki so vpisane v zemljiško knjigo.
⁹ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami.
¹⁰ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.