VSRS Sklep III Ips 64/2018

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji tek postopka

1Tožeča stranka je od tožene stranke uveljavljala plačilo 28.998,58 EUR kot plačilo za opravljena dela po dveh pogodbah, sklenjenih z Regionalno razvojno agencijo M., d. o. o. (v nadaljevanju M. d. o. o.). Zahtevek je utemeljevala na podlagi 631. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) oziroma na podlagi neopravičene obogatitve tožene stranke.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo po obeh uveljavljanih podlagah.

3Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, toženi stranki pa naložilo tudi povrnitev stroškov postopka tožeče stranke pred sodiščem prve stopnje v višini 2.591,75 EUR in stroškov pritožbenega postopka v višini 1.240,77 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 20/2018 z dne 5. 7. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se v primeru, ko pravna oseba izvaja določene naloge na podlagi zakona (v konkretnem primeru Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019), pri čemer država s pravno osebo sklene pogodbo o sofinanciranju nalog, ki jih bo izvedla pravna oseba, katera za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, šteje, da gre za razmerje naročnik – izvajalec – podizvajalec v smislu 631. člena Obligacijskega zakonika oziroma da pogodba med toženo stranko in M., d. o. o. št. ... z dne 15. 2. 2010 predstavlja podjemno pogodbo po 619. členu Obligacijskega zakonika.

5Tožena stranka je v zakonskem roku vložila revizijo. Uveljavljala je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlagala, da sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno temu je predlagala, da razveljavi sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Uveljavljala je tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

6Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlagala zavrnitev revizije.

Glede dejanske podlage izpodbijane sodbe

7Tožena stranka je z M., d. o. o. 15. 2. 2010 sklenila Pogodbo št. ... na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 – 2015 (v nadaljevanju ZRPPR1015), Programa za spodbujanje konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010 – 2015 in Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud. S to pogodbo se je M., d. o. o. zavezala, da skupaj s Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju Služba) izvaja ukrepe iz ZRPPR1015. V 2. členu pogodbe so bile navedene aktivnosti, ki jih bo izvajala M., d. o. o. Hkrati je bilo s pogodbo določeno, da bo Služba financirala stroške izvajanj nalog prejemniku (M., d. o. o.) na podlagi pravilne izstavitve ustreznega zahtevka za izplačilo v skladu s Projekcijo upravičenih stroškov v maksimalni višini 3 % od vrednosti programa v obdobju izvajanja ZRPPR1015 ter skladno z dinamiko in v maksimalni višini 3 % od zagotovljenih proračunskih sredstev v posameznem letu izvajanja programa. S pogodbo je bilo tudi določeno, da mora prejemnik (M., d. o. o.) pri izbiri izvajalcev storitev in dobaviteljev materiala spoštovati določila Zakona o javnem naročanju (ZJN-2).

8M., d. o. o. je s tožečo stranko kot izvajalcem sklenila Pogodbo št. 02/2015 z dne 1. 4. 2015 in Pogodbo št. 05/2015 z dne 28. 8. 2015, s katerima je tožeči stranki naročila izvedbo različnih storitev, na plačilo katerih se nanaša tožbeni zahtevek.

Glede dopuščenega revizijskega vprašanja

9Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da ureditev po 631. členu OZ pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe.¹ Izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Določba 631. člena OZ je umeščena v XI. poglavje posebnega dela OZ, ki ureja podjemno pogodbo. Tudi iz samega besedila 631. člena izhaja, da je učinek, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje tudi med naročnikom in tretjo osebo, vezan na podjemno pogodbeno razmerje med naročnikom in podjemnikom. Tako priznano upravičenje neposrednih zahtevkov sodelavcev (podizvajalcev) do naročnika je mogoče širiti le še na tiste tipe pogodb, ki po svoji naravi predstavljajo podvrsto podjemne pogodbe (na primer gradbena pogodba glede na prvi odstavek 649. člena OZ).

10Bistven opredelilni element podjemne pogodbe je v izpolnitvenem ravnanju, h kateremu se je zavezal podjemnik. OZ v prvem odstavku 619. člena to izpolnitveno zavezo opredeljuje kot opraviti določen posel, pri čemer primeroma navaja izdelavo ali popravilo kakšne stvari, opravo kakšnega telesnega ali umskega dela in podobno. Gre torej za določno opredeljen rezultat, ki ga mora doseči podjemnik.² Ta značilnost izpolnitve podjemnika je zato odločilna za opredelitev koneksnosti med to izpolnitvijo in izpolnitvijo podjemnikovega sodelavca, ki je v skladu s 631. členom OZ potrebna predpostavka za pridobitev neposrednega zahtevka do naročnika. Koneksnost je podana le v primeru, ko se vsebina pogodbene obveznosti sodelavca sklada s prevzeto pogodbeno obveznostjo podjemnika. Podjemnik v takšnem primeru svojo določno opredeljeno obveznost do naročnika opravi tako, da jo namesto njega po njegovem naročilu opravi sodelavec. V pogodbenem razmerju z naročnikom podjemnik sicer odgovarja naročniku za svoje sodelavce, kot da bi delo sam opravil (630. člen OZ). V 631. členu OZ pa je zakonodajalec zagotovil posebno varstvo podjemnikovemu sodelavcu. 631. člen OZ namreč izhaja iz soobstoja dveh pogodbenih razmerij, v katerih je udeležen podjemnik. V prvem (podjemnem) razmerju nastopa kot podjemnik, v drugem razmerju s svojim sodelavcem pa nastopa kot naročnik³. Če koneksnost med izpolnitvama podjemnika in sodelavca ni podana, ni podlage za uveljavljanje neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika.

11ZRPPR1015 v 1. členu določa, da je namen zakona, da se določijo dodatni ukrepi za spodbujanje razvoja Pomurske regije v letih 2010 do 2015 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi razvojne podpore) in način njihovega financiranja. Namen zakonodajalca, ki izhaja iz tega zakona, je bil vzpostavitev nadzorovanega sistema, preko katerega se bodo zagotavljala javna (proračunska) sredstva za izvajanje ukrepov v smeri ciljev, ki so opredeljeni v nazivu zakona. V takšnem zakonsko zasnovanem sistemu je imela družba M., d. o. o. institucionalno vlogo, saj jo je zakon opredeljeval kot subjekt, ki poleg Službe izvaja instrumente iz Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010 do 2015 (sedmi odstavek 4. člena ZRPPR1015).⁴

12Pogodba št. ..., ki jo je M., d. o. o 15. 2. 2010 sklenila s toženo stranko, predstavlja pogodbeno urejen način delovanja te družbe za izvajanje pooblastil, ki ji jih je dajal ZRPPR1015. Pravna teorija tovrstne pogodbe opredeljuje kot upravne pogodbe,⁵ čeprav v slovenski zakonodaji niso urejene kot poseben tip pogodb. Se je pa na značilnosti upravnih pogodb večkrat že sklicevalo tudi Vrhovno sodišče.⁶

13Prevzetih pogodbenih obveznosti M., d. o. o., ki izhajajo iz 2. člena pogodbe z dne 15. 2. 2010, ni mogoče razlagati kot izpolnitveno zavezo podjemnika v podjemni pogodbi. Njene obveznosti niso bile določno opredeljene, da bi bil jasen rezultat, ki ga mora doseči. Pogodba ima zato več elementov mandatnega razmerja (766. člen OZ), pri kateri se izpolnitev prevzemnika naročila kaže bolj kot obligacija prizadevanja. Bistveni del pogodbe z dne 15. 2. 2010 pa je ureditev dokumentarnih pogojev, na podlagi katerih bo M., d. o. o. upravičena do stroškov financiranja nalog iz 2. člena pogodbe (4. člen pogodbe).

14Glede na naravo pogodbe z dne 15. 2. 2010 ni mogoče sklepati na koneksnost med pogodbeno obveznostjo M., d. o. o. in izpolnitvijo tožeče stranke na podlagi Pogodbe št. 02/2015 in Pogodbe št. 05/2015, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek. Zgolj okoliščina, da je bila krovna pogodba z dne 15. 2. 2010 podlaga za sklenitev obeh podjemnih pogodb s tožečo stranko, za takšen zaključek ne zadostuje.

15Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se zato glasi:

Pogodba med toženo stranko in M., d. o. o. št. ... z dne 15. 2. 2010, s katero je bilo urejeno sofinanciranje nalog, ki jih bo navedena družba na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2019 izvedla tako, da za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, ne predstavlja podjemne pogodbe po 619. členu Obligacijskega zakonika. Zato v konkretnem primeru ne gre za razmerje naročnik – izvajalec – podizvajalec v smislu 631. člena Obligacijskega zakonika.

Glede odločitve o reviziji

16Ker je sodišče druge stopnje odločitev o spremembi sodbe sodišča prve stopnje in o ugoditvi tožbenega zahtevka oprlo na (zmotno) sklepanje o obstoju predpostavk iz 631. člena OZ, se ni opredeljevalo do pritožbenih trditev tožeče stranke, s katerimi je izpodbijala razloge sodišča prve stopnje o neizkazani obogatitveni podlagi tožbenega zahtevka, na katero se je v postopku pred sodiščem prve stopnje prav tako sklicevala tožeča stranka. Zaradi neizčrpane pritožbene podlage je podan razveljavitveni razlog iz drugega odstavka 380. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in mu zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V ponovljenem sojenju se bo sodišče druge stopnje moralo opredeliti tudi o utemeljenosti pritožbe, kolikor se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o obogatitveni podlagi tožbenega zahtevka.

Glede stroškov postopka

17Ker je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje, je razveljavilo tudi akcesorno odločitev o stroških postopka. O teh stroških ter o stroških revizijskega postopka bo odločeno v ponovljenem postopku s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Sklep II Ips 341/2015 z dne 5. 5. 2016.
² N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba , 2004, stran 734.
³ Tudi pogodbeno razmerje med podjemnikom in sodelavcem ima lahko elemente podjemne pogodbe, kar pa za presojo koneksnosti po 631. členu OZ ni odločilno.
⁴ Šele s spremembo ZRPPR1015 v letu 2015 (Ur. List RS 82/2015) je zakon določil splošno opredelitev pristojna regionalna razvojna agencija.
⁵ Pirnat Rajko: Pravni problemi upravne pogodbe, Javna uprava, Ljubljana: Inštitut za javno upravo 2000, št. 2, str. 143 do 162.
⁶ Na primer sodba III Ips 83/2002 z dne 6. 2. 2003 in sodba III Ips 31/2012 z dne 15. 10. 2013.