VSL Sklep II Cp 920/2018

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnika) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in tožniku naložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.449,00 EUR v 15-ih zaporednih mesečnih obrokih po 96,60 EUR. Posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu. Če bo tožnik zamudil s plačilom posameznega obroka, bodo z dnem zamude v plačilo zapadli še ne plačani obroki.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da predlogu tožnika za taksno oprostitev v celoti ali vsaj v delu za 2/3 taksne obveznosti ugodi in tožnika oprosti plačila sodne takse, podredno, da sklep razveljavi in prvostopnemu sodišču naloži novo odločitev. Tožnik je navedel in izkazal, da dohodek njegovega gospodinjstva ne dosega dvakratnega osnovnega zneska iz Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in je v skladu s šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Predložil je odločbo Centra za socialno delo, iz katere izhaja, da gospodinjstvo ne dosega dvakratnega osnovnega zneska iz ZSVarPre na družinskega člana. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gospodinjstvo tožnika ne dosega dohodka na družinskega člana v višini dvakratnega osnovnega zneska iz ZSVarPre. Kljub temu je sodišče zaključilo, da tožnik ni upravičen do oprostitve plačila sodne takse. Zmotno in nasprotno 6. točki prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je izhajalo iz stališča, da lastništvo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskega gospodarstva predstavlja premoženje, ki se všteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in da to premoženje izključuje taksno oprostitev. Tožnik je res lastnik več nepremičnin, vendar te predstavljajo kmetijska in gozdna zemljišča in objekte kmetijskega gospodarstva. Tožnik jih nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti in jih ne more odsvajati, da bi iz njih plačal sodno takso, saj so sestavni deli kmetije in jih tožnik potrebuje za opravljanje dejavnosti, iz katere pridobiva del dohodkov. Gre za družinsko kmetijo, ki se dedno prenaša iz roda v rod. Opozarja na 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS, v kateri je navedeno, da se kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri izračunu materialnopravnega položaja naslovnika, ne štejejo kot premoženje po ZUPJS, kar je tudi logično. Tožnik opravlja osnovno kmetijsko dejavnost, njegov dohodek iz te osnovne kmetijske dejavnosti znaša 3.077,72 EUR dohodka na letni ravni, kar izhaja iz evidenc, k vpogledu katerih je tožnik dal soglasje. Pri izračunu vrednosti premoženja pa je tožnik mnenja, da je 48-kratnik osnovnega zneska, kar znese 14.281,44 EUR, kot je določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, določen za samsko osebo. Ob upoštevanju, da se kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti, ne vštevajo v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja prosilca, vrednost premoženja gospodinjstva tožnika ne presega zneska iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre. Opozarja še, da sodišče tudi ni upoštevalo narave spora, v katerega je tožnik prisiljen.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo materialnopravna določila 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Nadalje je navedlo, da je v skladu s petim odstavkom 12a. člena ZST-1 opravilo ustrezne poizvedbe o materialnem položaju tožnika in njegovih družinskih članov. Ugotovilo je, da tožnikova družina razpolaga z mesečnim dohodkom (331,50 EUR na družinskega člana), ki ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (595,06 EUR) in te ugotovitve sodišča prve stopnje tožnik ne izpodbija. Predlog za taksno oprostitev je sodišče zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da sta tožnik in njegova žena (so)lastnika nepremičnega premoženja, katerega vrednost presega višino mejnega zneska 14.281,44 EUR, ki po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje prosilca do brezplačne pravne pomoči.

5Tožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, po katerem se kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo dohodek, ki se po ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, v premoženje ne štejejo. ZSVarPre, na katerega se v izpodbijanem sklepu sklicuje tudi sodišče prve stopnje, namreč pri ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči napotuje tudi na ZUPJS. V drugem odstavku 11. člena tako ZSVarPre določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena glede načina in obdobja upoštevanja dohodka iz dejavnost ter dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uporablja ZUPJS. Tožnik tako v pritožbi utemeljeno opozarja, da se kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnem položaju, ne štejejo v premoženje. V ta namen prilaga tudi obvestilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2016, iz katerega izhaja, da je ta znašal 3.077,72 EUR.

6Glede na navedena določila je sodišče prve stopnje pri izračunu vrednosti nepremičnin, ki jih je upoštevalo pri ugotavljanju premoženja tožnika neutemeljeno upoštevalo vsa tožnikova zemljišča, ki jih je navedlo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je namreč, da nepremičnine v naravi predstavljajo (predvsem) kmetijska in gozdna zemljišča. Kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri izračunu materialnega položaja, ob povedanem namreč ne bi smelo upoštevati.

7Glede na navedeno je bilo treba sklepa sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva že navedeno 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in pri ugotavljanju premoženja tožnika upošteva le tiste tožnikove parcele, ki ne dajejo dohodka, ki se upošteva pri izračunu materialnega položaja, nato pa ob upoštevanju te vrednosti in vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je M. M., o zadevi ponovno odloči.