VSL Sodba in sklep I Cpg 261/2018

I. Pritožbi zoper sklep z dne 13. 12. 2016 se ugodi in se navedeni sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sodbo z dne 5. 9. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 29. 9. 2017 se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 940,26 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

III. V preostalem delu (tj. v I. in II. točki izreka) se sodba sodišča prve stopnje z dne 5. 9. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 29. 9. 2017 potrdi, pritožba pa v tem delu zavrne.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 114,24 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe (v zvezi s popravnim sklepom) razsodilo, da se zavrne primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Sklep številka 2. (drugič), sprejet na 21. redni skupščini tožene stranke dne 25. 7. 2016, ki se glasi: Na podlagi pete alineje drugega odstavka 48. člena Statuta družbe A. d. d. skupščina odloči, da se sklene Pogodba o menjavi poslovnih deležev med B. d. o. o. in A. d. d. in Aneks št. 1 (ena) k tej pogodbi, se razveljavi.“, v II. točki izreka pa da se zavrne tudi podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Sklep številka 2. (drugič), sprejet na 21. redni skupščini tožene stranke dne 25. 7. 2016, ki se glasi: Na podlagi pete alineje drugega odstavka 48. člena Statuta družbe A. d. d. skupščina odloči, da se sklene Pogodba o menjavi poslovnih deležev med B. d. o. o. in A. d. d. in Aneks št. 1 (ena) k tej pogodbi, je ničen.“ V III. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v višini 6.023,00 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje.

2Zoper citirano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) je tožeča stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da primarnemu oziroma podrednemu tožbenemu zahtevku ugodi ter toženi stranki v plačilo naloži njene pravdne stroške. Podrejeno je tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka je z isto pritožbo izpodbijala tudi nesamostojni sklep prvostopenjskega sodišča z dne 13. 12. 2016, s katerim je slednje odločilo, da prava sporna vrednost znaša 3.158.296,95 EUR in je enaka tudi za podredni tožbeni zahtevek (r. št. 7), ter predlagala, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da kot vrednost spornega predmeta določi znesek, ki ga je tožeča stranka navedla v tožbi.

4Na pritožbo tožeče stranke je odgovorila tožena stranka ter predlagala zavrnitev pritožbe ter odločitev, da je njene pritožbene stroške dolžna povrniti tožeča stranka.

5Pritožba zoper sklep je utemeljena, pritožba zoper sodbo pa je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

Glede prisotnosti dr. C. C. na skupščini tožene stranke dne 25. 7. 2016

6Tožeča stranka pritožbeno uveljavlja, da je pravno zgrešen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil dr. C. C.¹ lahko prisoten na 21. redni skupščini tožene stranke dne 25. 7. 2016 (na kateri je bil sprejet izpodbijani sklep), ker četrti odstavek 44. člena Statuta tožene stranke ne prepoveduje udeležbe tretjih, ki so na sejo skupščine povabljeni. V ta namen trdi, da statut sicer res ne določa, kdo na seji skupščine tožene stranke ne sme biti prisoten, da pa taksativno našteva osebe, ki tam so lahko prisotne. Enako po njenem mnenju velja tudi za določbo 292. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Ker dr. C. C. ni mogoče umestiti niti med osebe, ki izhajajo iz četrtega odstavka 44. člena Statuta, niti med osebe, ki izhajajo iz relevantne določbe ZGD-1, je po prepričanju pritožnice torej jasno, da direktor druge gospodarske družbe nikakor ni imel pravice do udeležbe na skupščini dne 25. 7. 2016, še manj pa do aktivnega sodelovanja na takšni skupščini. S formalnega vidika je torej pri skupščinskem zasedanju prišlo do kršitve, ki pomeni kršitev v teku sprejemanja skupščinskega sklepa iz prvega dela povedi iz 2. točke prvega ostavka 395. člena ZGD-1².

7Pritožbeno sodišče se stališčem tožeče stranke ne strinja in pritrjuje sodišču prve stopnje. Ni mogoče slediti razlogovanju, da so na skupščini lahko prisotne le osebe, ki so navedene v četrtem odstavku 44. člena Statuta delniške družbe A. d. d. (ki določa, da se skupščine lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine) in drugem odstavku 292. člena ZGD-1 (po katerem se člani organov vodenja ali nadzora lahko udeležijo skupščine, tudi če niso delničarji³). Če bi sprejeli takšno razlago, potem na skupščini delniške družbe namreč ne bi smeli biti prisotni niti notarji, revizorji, pravni strokovnjaki ipd., za katere pa pritožnica sama izrecno priznava, da (pod določenimi pogoji) smejo prisostvovati skupščini delniške družbe. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane kršitve torej pravilno sklepalo, da je prisotnost tretjih oseb na skupščini dovoljena, ker niti Statut tožene stranke niti ZGD-1 tega ne prepoveduje. Navedena člena ne določata, da tretjim osebam, ki niso niti delničarji niti člani organov vodenja ali nadzora družbe, ni dovoljeno prisostvovati na skupščini. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je zato mogoče zaključiti, da so na skupščini delniške družbe lahko prisotne še druge osebe in ne zgolj delničarji, ki na skupščini uresničujejo svojo glasovalno pravico, ter člani organov vodenja ali nadzora, čeprav niso delničarji. Določenim drugim osebam je prisotnost dovoljena pod pogojem, da so na skupščino povabljeni.

8Dr. C. C. je bil na skupščino dne 25. 7. 2016 povabljen - trditev, da se je v vlogi zagotavljanja najširšega dostopa delničarjev do informacij skupščine tožene stranke na povabilo uprave tožene stranke udeležil dr. C. C., je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo z dne 25. 10. 2016, tožeča stranka pa je ni izrecno prerekala. O kršitvi formalnih pravil ZGD-1 ali Statuta zaradi prisotnosti dr. C. C. na skupščini tožene stranke po oceni pritožbenega sodišča zato ni mogoče sklepati. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Poleg tega tožeča stranka v tem postopku sploh ni trdila, da je prisotnosti dr. C. C. in dejstvu, da se je na skupščini aktivno vključil v razpravo, nasprotovala že na sami skupščini in na ta način poskušala zagotoviti po njenem mnenju pravilen potek skupščine.

9Zaradi same udeležbe dr. C. C. na 21. redni skupščini tožene stranke, sklep številka 2. (drugič), sprejet na tej skupščini dne 25. 7. 2016, po presoji pritožbenega sodišča torej ni izpodbojen po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Pri sprejetju sklepa namreč v nasprotju z zatrjevanji pritožnice ni bil kršen zakon ali statut. Z vplivom zatrjevane kršitve na veljavnost sklepa se sodišču prve stopnje zato ni bilo potrebno ukvarjati in je očitek pritožnice, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, neutemeljen. V nasprotju z zatrjevanji pritožnice pa v zvezi s tem vplivom tudi ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, to pa je v dokaznem sklepu (prim. 3. točka obrazložitve) tudi izrecno pojasnilo.

Glede aktivnega vključevanja dr. C. C. v razpravo na skupščini

10Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da se je v vlogi zagotavljanja najširšega dostopa delničarjev do informacij skupščine tožene stranke na povabilo uprave tožene stranke udeležil dr. C. C. in da je bila njegova prisotnost namenjena temu, da se delničarjem omogoči, da tudi drugo pogodbeno stranko vprašajo o vseh vidikih menjalne pogodbe, s tem pa čim boljša informiranost. Delničarji bi tako lahko s postavljanjem vprašanj pridobili še več informacij, preverili okoliščine posla in razčistili vse morebitne dileme, če so jih imeli (prim. list. št. 19).

11Na te navedbe je tožeča stranka odgovorila v vlogi z dne 16. 6. 2017. Toženi stranki je nasprotovala s trditvami, da direktor družbe, s katero se sklepa pravni posel (za katerega se zahteva soglasje skupščine), v nobenem primeru ne more biti oseba, ki bi po pooblastilu poslovodstva delničarjem lahko nudila ustrezne podatke (list. št. 91). Dr. C. C. tako ni bil tisti, ki bi na skupščini tožene stranke lahko dal ustrezne objektivne informacije za sprejetje skupščinskega sklepa - ker je bil kot direktor nasprotne pogodbene stranke še kako zainteresiran za koristi svoje družbe. Namen njegove prisotnosti na skupščini je bil v tem, da poda usmeritve za pozitivno glasovanje, kar pa ne pomeni, da je nudil objektivne informacije. V dokaz navedb, da je zakoniti zastopnik družbe B. d. o. o. vplival na prisotne, da so glasovali za izpodbijani sklep, je tožeča stranka predlagala zaslišanje dr. C. C. in D. D.

12Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je naloga poslovodstva, da zagotovi najboljšo informiranost - tudi s pomočjo in preko oseb, ki razpolagajo s podrobnejšimi informacijami o posamezni zadevi. Ker četrti odstavek 44. člena Statuta tožene stranke ne prepoveduje udeležbe tretjih, ki so povabljeni na sejo skupščine z namenom posredovanja boljše informacije, pa po njegovi presoji tudi ne gre za izpodbojni razlog v smislu nasprotovanja zakonu ali Statutu v primeru udeležbe tretjih oseb na skupščini z namenom posredovati boljšo in bolj celovito informacijo o zadevi, o kateri skupščina odloča.

13Tožeča stranka v pritožbi navaja, da poslovodstvo za izpolnitev obveznosti dati podatke na skupščini lahko pooblasti tudi tretje osebe, da pa so s tem mišljeni npr. delavci družbe, ki imajo posebej podrobno znanje o neki zadevi, član nadzornega sveta, pravni strokovnjak ipd. in ne direktor nasprotne pogodbene stranke, tj. družbe, s katero se sklepa posel, za katerega mora dati soglasje skupščina. Presojo prvostopenjskega sodišča torej graja. Po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da zakoniti zastopnik B. d. o. o., ki je bil na skupščino tožene stranke povabljen s strani uprave tožene stranke, prisotnim sploh ne bi smel nuditi nobenih informacij v zvezi s poslom - tj. Pogodbo o menjavi poslovnih deležev. Z njimi je - enako kot poslovodstvo tožene stranke - nedvomno razpolagal. Pa tudi če bi bilo res, kar trdi tožeča stranka, s svojim primarnim zahtevkom še vedno ne more uspeti. Tožeča stranka namreč ni ustrezno utemeljila vpliva zatrjevane kršitve na sprejeti sklep št. 2. Niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v tem pritožbenem postopku ni pojasnila, kateri naj bi bili domnevno neobjektivni podatki oziroma informacije, ki naj bi jih dr. C. C. v zvezi s Pogodbo o menjavi poslovnih deležev nudil delničarjem (na skupščini dne 25. 7. 2016 je bila namreč prisotna in bi to morala vedeti), niti ni navedla, da so zaradi njih delničarji glasovali drugače, kot če teh domnevno neobjektivnih informacij ne bi prejeli. Njene navedbe o vplivu na veljavnost sklepa so tako ostale na ravni pavšalnosti. Sodišče prve stopnje jih zato ni bilo dolžno (niti jih ni moglo) presojati. Iz istega razloga pa tudi ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov. Pravilno je torej pojasnilo, da glede na trditve njihova izvedba ne bi doprinesla k drugačni rešitvi tega spora. Da je izpodbijana sodba glede zavrnitve dokaznih predlogov neobrazložena, je torej neutemeljen pritožbeni očitek.

Glede kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti

14Tožeča stranka je kršitev pravice do obveščenosti kot izpodbojni razlog uveljavljala z vlogo z dne 17. 11. 2016 in v ta namen zatrjevala, da sta poslovodstvo tožene stranke in poslovodstvo družbe B. d. o. o. že pred sklicem 21. redne skupščine tožene stranke organizirala večje število 'tajnih sestankov', na katere pa so bili vabljeni zgolj izbrani delničarji tožene stranke, ter da je bilo bistvo teh 'tajnih sestankov' izključno v tem, da naj delničarji, ki so se jih udeleževali, podprejo predlog uprave toženke k podaji soglasja k sklenitvi Pogodbe o menjavi poslovnih deležev.

15Te navedbe je dodatno dopolnila še z vlogo z dne 16. 6. 2017, in sicer da tožena stranka z vsebino teh sestankov ni seznanila vseh njenih delničarjev (pri čemer naj bi bilo jasno, da se je na teh sestankih razpravljalo o zadevah družbe - razpravljalo se je o vsebini odobritve pravnega posla, na podlagi katerega je kasneje prišlo do razpolaganja s premoženjem družbe). Ker torej niso bili vsi delničarji toženke povabljeni na srečanje članov poslovodstva z nekaterimi delničarji oziroma na tajni sestanek, bi po mnenju tožnice poslovodstvo moralo na podlagi prvega odstavka 305. člena ZGD-1 in po enotnem stališču pravne teorije korporacijskega prava z vsemi delničarji deliti bistveno vsebino teh srečanj in na njih pridobljenih informacij, saj se je odločalo o bistvenih zadevah družbe, in sicer o razpolaganju s premoženjem delniške družbe kot pravne osebe. Organi družbe pa bi - po razlogovanju tožeče stranke - tako morali ravnati ne glede na morebitno zahtevo posameznih delničarjev že na podlagi prvega odstavka 305. čelna ZGD-1 (prim. list. št. 92).

16Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožeča stranka z izpodbijanjem sklepa skupščine zaradi okoliščine, da so bili pred 21. redno skupščino tožene stranke organizirani tajni sestanki, na katere so bili povabljeni le določeni delničarji, tožeča stranka pa ne, in da tožeča stranka z vsebino teh sestankov ni bila seznanjena, zaradi česar je bila kršena njena pravica do obveščenosti, prekludirana⁴. Rok iz 396. člena ZGD-1 za vložitev tožbe za izpodbijanje sklepov, sprejetih na skupščini dne 25. 7. 2016, se je namreč izrekel 25. 8. 2016, tožeča stranka pa je navedeni razlog uveljavljala šele v pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2016. Morala bi ga namreč že v tožbi (ki je bila vložena 23. 8. 2016), v zvezi z njim pa navesti tudi ustrezno dejansko stanje. Glede na specifičnost zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča nedopustno, da bi tožeča stranka sicer pravočasno - v roku enega meseca - vložila izpodbojno tožbo iz enega razloga, nato pa v nadaljnjih vlogah, ki ne bi bile vložene znotraj tega roka, te razloge širila.

17Ko je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijane odločitve presojalo utemeljenost njenih predhodno citiranih trditev v zvezi s kršitvijo pravice do obveščenosti (tretji odstavek 305. člena ZGD-1), je torej določbo 396. člena ZGD-1 zmotno uporabilo. Tožbeni zahtevek bi namreč iz tega izpodbojnega razloga moralo zavrniti že zato, ker ga je tožeča stranka v tem postopku uveljavljala prepozno. Prepozno pa je po stališču pritožbenega sodišča navajala tudi trditve v zvezi s kršitvijo določbe 221. člena ZGD-1, ki naj bi vplivala na veljavnost v tem postopku izpodbijanega sklepa. Že v tožbi je kot razlog za izpodbojnost sicer navajala, da je bil pri sprejetju spornega sklepa kršen zakon in je ta kršitev vplivala na veljavnost tega sklepa, a ker ga je utemeljevala zgolj z navedbami o neupravičeni udeležbi dr. C. C. na skupščini tožene stranke dne 25. 7. 2016, ne pa tudi z navedbami o neenakem obravnavanju delničarjev, njene trditve iz vloge z dne 16. 6. 2017 pomenijo nedovoljeno širjenje dejanskega stanja.

18Ker sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati navedb tožeče stranke v zvezi z domnevno kršitvijo pravice do obveščenosti zaradi izvedbe tajnih sestankov, pa mu v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi ni mogoče očitati bistvene kršitve določb postopka iz razloga, ker v zvezi s to kršitvijo ni izvajalo dokaznih predlogov niti obrazložilo, zakaj to ni potrebno. To navsezadnje tudi ni res, saj je v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno pojasnjeno, zakaj sodišče prve stopnje ni zaslišalo prič G. G., E. E. in F. F., katere naj bi bile prisotne na spornih tajnih sestankih.

Glede ničnosti skupščinskega sklepa

19V tem postopku izpodbijani sklep je sklep skupščine, s katerim se daje soglasje k pogodbi in se dobesedno glasi: „ Na podlagi pete alineje drugega odstavka 48. člena Statuta družbe A. d. d. skupščina odloči, da se sklene Pogodba o menjavi poslovnih deležev med B. d. o. o. in A. d. d. in Aneks št. 1 (ena) k tej pogodbi“. Gre torej za akt, ki je potreben za veljavnost Pogodbe o menjavi poslovnih deležev med B. d. o. o. in A. d. d. in Aneksa št. 1 k tej pogodbi.

20Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ničnostnega razloga ni ugotovilo (prim. 11. točko obrazložitve), pritožnica pa takšno presojo graja in mu očita, da je napačna njegova ugotovitev, da je vrednost deležev določena v IV. točki Pogodbe o menjavi poslovnih deležev in da je brez ustrezne dokazne podlage ugotovilo, da je menjalno razmerje izračunljivo. Sodišče prve stopnje po njenem mnenju torej napačno zaključuje, da je kupnina določljiva in posledično tudi napačno ne ugotovi ničnostnega razloga.

21Z očitkom se po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče strinjati. Sodišče prve stopnje se je z vpogledom v samo Pogodbo o menjavi poslovnih deležev med B. d. o. o. in A. d. d.⁵ pravilno prepričalo, da je vrednost deležev določena v njeni IV. točki, menjalno razmerje pa izračunljivo. Pri tem je tožeči stranki tudi pravilno pojasnilo, da zakon nikjer ne določa, da bi morala biti kupnina absolutno določena s številko, da pa morajo biti iz pogodbe razvidni podatki, na podlagi katerih je kupnino mogoče določiti. Pritožbeno vztrajanje, da kljub temu, da gre za dve prodajni pogodbi, kupnine ni mogoče določiti, saj je le-ta opisna in odvisna od številnih nejasnih in težko določljivih dejavnikov ter da se bo končna kupnina določila šele po prilagoditvi vrednosti deležev družbe T. d. o. o. (pri čemer je vrednost te družbe odvisna od njenih slabih terjatev), je torej neutemeljeno. Na te navedbe je bilo s pojasnilom, da mora biti kupnina (zgolj) določljiva, že odgovorjeno.

22Ker je torej - glede na obrazloženo - sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da na podlagi zatrjevanih navedb tožeče stranke in z njene strani predloženih dokazov ni mogoče sklepati o ničnosti pogodbe, h kateri se daje soglasje, je pravilno (smiselno) zaključilo tudi, da sklep št. 2, sprejet na 21. redni skupščini tožene stranke, ni ničen. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Na kakšen način naj bi predložitev cenitvenega poročila in mnenja, ki je bil po navedbah tožnice podlaga za sklenitev sporne Pogodbe o menjavi poslovnih deležev, sklenjene v obliki notarskega zapisa notarja J. J., opr. št. SV ... z dne 10. 3. 2016, ter Aneksa št. 1 k Pogodbi o menjavi poslovnih deležev z dne 10. 3. 2016, sklenjenega v obliki notarskega zapisa notarja J. J., opr. št. SV ..., z dne 21. 6. 2016, vplivala na presojo prvostopenjskega sodišča v zvezi z navedbami, da kupnina ni določljiva, pa pritožnica niti ne pojasni, zaradi česar ji pritožbeno sodišče ne more pritrditi, da bi sodišče prve stopnje pri tej presoji moralo izvesti tudi ta dokaz.

23Pritrditi pa ji ne more niti v navedbah, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje pri ugotavljanju ničnosti spornega sklepa ni opredelilo niti do navedb, da gre zgolj za navidezen posel in da je namen celotne transakcije nedopustno lastninjenje tožene stranke brez vloženega evra, kar je vsekakor v nasprotju z javnim redom in moralo, niti do navedb, da je sklep skupščine ničen, ker je bila skupščina sklicana v nasprotju z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1 (zaradi česar odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih). Navedbe v zvezi z navideznostjo posla so bile tako pavšalne in nesubstancirane, da jih sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati. Pritožnik pa je v prvostopenjskem postopku utemeljeval ničnost sklepa skupščine zaradi nepravilnega sklica le-te (kršitev drugega odstavka 295. člena ZGD-1) z izraženim sumom, da so že tajni sestanki z nekaterimi delničarji predstavljali sklic skupščine. Na njih so namreč delničarji uresničevali svoje pravice skladno z 292. členom ZGD-1, zato so tajni sestanki predstavljali skupščino. Iz navedenega izvaja tožeča stranka zaključek, da ta oziroma te skupščine niso bile sklicane skladno z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1, kar predstavlja ničnostni razlog po 1. alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1. Navedena tožnikova hipoteza o drugih skupščinah, opravljenih na tajnih sestankih, je tako protislovna z ostalimi njegovimi navedbami, kot tudi uveljavljanim tožbenim zahtevkom, da posebne obrazložitve niti ne terja. S tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožeča stranka namreč uveljavlja ničnost sklepa, sprejetega na točno opredeljeni skupščini – 21. redni skupščini, opravljeni dne 25. 7. 2016 in ne na katerikoli drugi (neopredeljeni) domnevno izvedeni skupščini. Da bi bila skupščina tožene stranke, opravljena 25. 7. 2016, nepravilno sklicana, pa tožeča stranka niti ni trdila. Tudi sicer se vse njene tožbene navedbe nanašajo na zatrjevano neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) sklepov skupščine z dne 25. 7. 2016. Tako se izkaže, da s pritožbenim očitkom prvostopenjskemu sodišču o neopredelitvi do tožnikovih navedb o nepravilnem sklicu skupščine pritožnik ne more uspeti.

24S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Kljub ugotovljeni zmotni uporabi materialnega prava v delu, ki se nanaša na izpodbojni razlog iz drugega odstavka 395. člena ZGD-1, je odločitev prvostopenjskega sodišča v I. in II. točki izreka izpodbijane sodbe pravilna. Pritožbo tožeče stranke zoper navedeni točki je pritožbeno sodišče zato kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (353. člen ZPP). Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v okviru pritožbe zoper sklep V Pg 1955/2016 z dne 13. 12. 2016, pa je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper III. točko izreka sodbe ter izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je stroške tožene stranke odmerilo od vrednosti spornega predmeta 7.500,00 EUR.

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 12. 2016

25Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa tožeča stranka v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek (prvi odstavek 44. člena ZPP). V drugih primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Če v primeru iz drugega odstavka 44. člena ZPP tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov (pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP), tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP).

26Tožeča stranka pritožbeno uveljavlja, da v konkretnem primeru ne gre za premoženjski spor, da je zato sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 44. člena ZPP in da je posledično izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 12. 2016 potrebno razveljaviti. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 202/2017 z dne 19. 4. 2017, v katerem je že zavzeto stališče, da sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.

27Po presoji pritožbenega sodišča so njene pritožbene navedbe utemeljene. V obravnavanem primeru določbe tretjega odstavka 44. člena ZPP ni mogoče uporabiti. Njen zakonski dejanski stan namreč ni izpolnjen. Tožeča stranka je sicer navedla le skupno vrednost spornega predmeta (7.500,00 EUR). Čeprav je s tožbo zoper isto toženo stranko uveljavljala več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, saj v tem primeru ni nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. V gospodarskih sporih, kakršen je obravnavani, so namreč okrožna sodišča pristojna ne glede na vrednost spornega predmeta (prim. 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP v zvezi s 482. členom ZPP). Vprašanje pravice do revizije pa se tudi ni postavilo, saj je bila ta upoštevaje ZPP, ki je veljal v času odločanja prvostopenjskega sodišča (tj. 13. 12. 2016), v nepremoženjskih sporih vedno le dopuščena. Stališče, da sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore iz drugega odstavka 367. člena ZPP, pa je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi III Ips 89/2009 z dne 27. 1. 2011.

28Izkaže se torej, da je pritožba tožeče stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1955/2016 z dne 13. 12. 2016 utemeljena. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Glede pravdnih stroškov

29Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi glede na obrazloženo znaša torej 7.500,00 EUR. Pravdne stroške tožene stranke je pritožbeno sodišče zato moralo odmeriti glede na to vrednost. V izpodbijani sodbi so namreč odmerjeni od vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo v sklepu z dne 13. 12. 2016, slednji pa je bil s to odločbo razveljavljen.

30Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo: nagrado za obrazložen odgovor na tožbo - 400 točk (tarif. št. 19/1), nagrado za prvo pripravljalno vlogo - 400 točk (tarif. št. 19/1), nagrado za prvi narok za glavno obravnavo - 400 točk (tarif. št. 20/1), nagrado za nadaljnji narok - 200 točk (tarif. št. 20/2), odsotnost iz pisarne - 2 x 40 točk, kilometrino na relaciji Grosuplje - Ljubljana - Grosuplje - 2 x 40 EUR, 24,8 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter 22 % DDV. Po ponovnem preračunu stroški tožene stranke tako znašajo 940,26 EUR. Pritožbi tožeče stranke zoper III. točko sodbe z dne 5. 9. 2017 (v zvezi s popravnim sklepom z dne 29. 9. 2017) je potrebno torej delno ugoditi in odločitev v tej točki delno spremeniti tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 940,26 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede pritožbenih stroškov

31Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni uspela s pritožbo zoper I. in II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (tj. s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari). Uspela je le s pritožbo zoper nesamostojni sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je le-to v predmetnem postopku določilo vrednost spornega predmeta, posledično pa dosegla, da so se dosojeni stroški tožene stranke iz 6.023,00 EUR znižali na 940,26 EUR.

32Obravnavana pritožba tožeče stranke je bila torej nedvomno potrebna. Pritožbeno sodišče jo je obravnavalo kot pravno sredstvo zoper procesni sklep. Tožeči strani je tako priznalo pritožbene stroške v višini 114,24 EUR. Ti zajemajo nagrado za pritožbo - 200 točk (tarif. št. 21/2), izdatke v vrednosti 4 točke (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter 22 % DDV.

33Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 114,24 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ Tj. zakoniti zastopnik družbe B. d. o. o., torej družbe, ki je s toženo stranko sklepala Pogodbo o menjavi poslovnih deležev med B. d. o. o. in A. d. d. in Aneks št. 1 k tej pogodbi.
² 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1 določa, da je sklep skupščine izpodbojen, če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina).
³ Gre za člane organov vodenja ali nadzora te družbe.
⁴ Prim. VSL sodba I Cpg 703/2011 z dne 6. 12. 2011.
⁵ Kar pomeni, da je izvajalo dokazni postopek in je drugačna pritožbena navedba neutemeljena.