UPRS Sodba I U 2328/2017-13

Tožba se zavrne.

1Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino zahtevo za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V obrazložiti navaja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za povračilo škode osebam, ki so bile izbrisane z registra stalnega prebivalstva, določenih v 2. členu Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), saj je vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila zavrnjena, podala 10. 6. 2013 na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B).

2Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil.

3Tožnica v tožbi navaja, da ji je bila vloga za izdajo stalnega dovoljenja, ki jo je vložila 10. 6. 2013, zavrnjena in da bi ji prvostopenjski organ moral izdati dovoljenje za stalno prebivanje. Pri treh letih, to je leta 1982, je s starši prišla v Republiko Slovenijo. Stalno prebivališče na Jesenicah je imela prijavljeno vse do izbrisa, to je do 26. 2. 1992. Po izbrisu so njeni starši zapustili Republiko Slovenijo, sama pa kot mladoletna oseba ni mogla sprejeti dolgoročne odločitve o svojem življenju. Sodišču smiselno predlaga, da njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.

4Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica prvo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, po 26. 2. 1992, ko je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, vložila šele 10. 6. 2013 na podlagi ZUSDDD-B, torej po 24. 7. 2010. V nadaljevanju povzema tožbene navedbe ter se sklicuje na svojo odločbo, pri navedbah katere vztraja.

5Tožba ni utemeljena.

6V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPŠOIRSP se upravni postopek za določitev denarne odškodnine začne na zahtevo stranke, ki se lahko vloži v treh letih po začetku uporabe tega zakona.

7Sodišče ugotavlja, da je bil ZPŠOIRSP objavljen v Uradnem listu RS, št. 99/13 dne 3. 12. 2013, torej je začel veljati 18. 12. 2013, uporabljati pa se je začel 18. 6. 2014. To pomeni, da je triletni rok po zgoraj citirani določbi prvega odstavka 8. člena ZPŠOIRSP iztekel 18. 6. 2017. Med strankama je nesporno, da je tožnica priporočeno po pošti 15. 6. 2017 vložila pravočasno zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku za škodo, povzročeno z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije.

8ZPŠOIRSP v 1. členu določa, da ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so zanje začele veljati določbe Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 - odločba US in 14/99 - odločba US), v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: izbris iz registra stalnega prebivalstva).

9Na podlagi citirane določbe ZPŠOIRSP so do pravice do denarne odškodnine z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin upravičeni tako imenovani izbrisani. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992.

10Upravičenci do povračila škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, so določeni v 2. členu ZPŠOIRSP, pri čemer do povračila škode niso upravičeni vsi izbrisani. ZPŠOIRSP v 2. členu namreč določa dve kategoriji upravičencev do povračila škode. V katero kategorijo upravičencev spada oseba, ki ji je, ko so zanjo začele veljati določbe zgoraj navedenega Zakona o tujcih, v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča, je odvisno od tega, ali je ta oseba pridobila dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ali je bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije (torej tista oseba, ki si je uredila status v Republiki Sloveniji) ali ji je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen (oseba, ki si je poskušala urediti status v Republiki Sloveniji).

11V prvo kategorijo upravičencev v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP spada oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 - odločba US in 14/99 - odločba US; ZTuj), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 - uradno prečiščeno besedilo; ZTuj-1), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 50/11 in 57/11 – popr.; ZTuj-2), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 - uradno prečiščeno besedilo; ZUSDDD) ali Zakonu o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97, 94/2000 - odločba US, 67/02, 2/04 - ZPNNVSM, 65/05 – ZZRO; ZZZat) ali je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.

12Toženka je pravilno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, to je registra stalnega prebivalstva, vodenega na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16), evidence o dovoljenjih za prebivanje, vodene v okviru Registra tujcev na podlagi Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 16/17-UPB5), in registra državljanstev, vodenega na podlagi Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/07-UPB2), ugotovila, da tožnica nima izdanega dovoljenja za stalno prebivanje, da ni bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije ter da ni nikoli zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Slednjih dejstev tožnica v tožbi niti ni zanikala, zato se v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) štejejo za priznana. Ob upoštevanju ugotovljenih dejstev sodišče pritrjuje stališču toženke, da tožnica ne sodi v kategorijo upravičencev do povračila škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.

13V drugo kategorijo upravičencev v skladu s drugim odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP sodi oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10; ZUSDDD-B) vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 - odločba US in 14/99 - odločba US), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 - uradno prečiščeno besedilo), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 - odločba US, 64/01 in 36/03 - odločba US) ali Zakonu o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97, 94/2000 - odločba US, 67/02, 2/04 - ZPNNVSM, 65/05 - ZZRO) ali vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, razen v primeru, če je bila vloga zavrnjena zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenije, mednarodne odnose ali izvrševanja kaznivih dejanj v skladu z določbami Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 - uradno prečiščeno besedilo), Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 - odločba US in 14/99 - odločba US), Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 - uradno prečiščeno besedilo), Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 50/11 in 57/11 - popr.) ali obstoja razlogov iz 3. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 - odločba US, 64/01 in 36/03 - odločba US) ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov, in če je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe ali sklepa iz prejšnje alineje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela.

14ZUSDDD-B je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/10 dne 24. 6. 2010, veljati pa je pričel 24. 7. 2010. Med strankama ni sporno, da je tožnica na podlagi ZUSDDD-B vložila prvo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji šele 10. 6. 2013, ki je bila zavrnjena. Tožnica ne zanika ugotovitve toženke, da ni nikoli vložila vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zaradi česar se slednje dejstvo šteje za priznano. Sodišče na podlagi nespornega dejanskega stanja, da tožnica ni vložila vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji niti vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pred 24. 7. 2010, pritrjuje toženki, da tožnica ne sodi niti v drugo kategorijo upravičencev po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Za priznanje statusa upravičenca druge kategorije sta namreč z ZPŠOIRSP, poleg pogojev vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zavrnitve ali zavrženja vloge ali ustavitve postopka in dejstva da gre za osebo, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, določena še dva pogoja, in sicer da je bila ta vloga vložena pred uveljavitvijo ZUSDDD-B, ki je, kot že obrazloženo, začel veljati 24. 7. 2010 in da je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočne odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, v Republiki Sloveniji dejansko tudi živela.

15Pravico do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pa eksplicitno izključuje četrti odstavek 2. člena ZPŠOIRSP, ki določa, da se pravica do povračila škode zaradi izbrisa ne prizna osebi, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in ji je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen po uveljavitvi ZUSDDD-B, to je po 24. 7. 2010.

16Toženka pravilno ugotavlja, da je bila tožnici v skladu z določili ZUSDDD vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje zavrnjena po 24. 7. 2010, ko je začel veljati ZUSDDD-B. Iz podatkov upravnega spisa namreč izhaja, da je o zahtevi za dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD bilo odločeno z zavrnilno odločbo št. 214-594/2013 dne 18. 5. 2017, česar tožnica ne zanika in se šteje za priznano. Zato tožnici tudi v skladu s citiranim četrtim odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP pravice do povračila škode zaradi izbrisa ni mogoče priznati.

17Navedbe tožnice o tem, da sama, kot mladoletna oseba, ni mogla sprejeti dolgoročne odločitve o svojem življenju, v obravnavani zadevi niso relevantne. Tožnica, v obdobju od izbrisa do polnoletnosti kot mladoletnica sicer res ni imela pravno priznane sposobnosti, da bi v navedenem obdobju lahko sprejela odločitve, ki so bistveno vplivale na njeno življenje, vendar ZPŠOIRSP jasno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se nekdo lahko šteje za upravičenca do denarne odškodnine in ne ureja izjem v smislu manj strogih pogojev ali določitvi kakršnihkoli olajševalnih okoliščin, ki bi bile podlaga za to, da bi za osebe, ki so bile v obdobju izbrisa mladoletne, bile podane večje možnosti za izpolnjevanje pogojev za pridobitev denarne odškodnine v primerjavi z osebami, ki so bile v obdobju izbrisa polnoletne.

18V zvezi z navedbami tožnice, da bi prvostopenjski organ moral ugoditi njeni prošnji, sodišče na podlagi podatkov iz upravnega spisa ugotavlja, da je bilo o zahtevi za dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo št. 214-594/2013 z dne 18. 5. 2017, ki je bila tožnici vročena 22. 5. 2017. Sodišče opozarja, da sta postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD in postopek v zvezi z denarno odškodnino zaradi izbrisa dva ločena postopka, pri čemer je postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD eden izmed pogojev (ne glede na odločitev v vsakem posameznem primeru) za določitev denarne odškodnine zaradi izbrisa. Sodišče je na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, v tem primeru v postopku za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tožnice, vezano, dokler ta ni odpravljena ali spremenjena, in se tekom obravnavanega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo njene pravilnosti, ter je morebitne nepravilnosti te upravne odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Sodišče s podatkom o tem, da bi bila pravnomočna zavrnilna odločba št. 214-594/2013 z dne 18. 5. 2017 odpravljena ali spremenjena, ne razpolaga, prav tako pa tega tožnica niti ne zatrjuje. Zato je te tožbene navedbe potrebno zavrniti kot neutemeljene.

19Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker v tej zadevi dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).