VSL Sklep I Cpg 871/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo upnikov predlog za zavarovanje z začasno odredbo, po katerem naj bi zadržalo učinkovanje sklepov nadzornega sveta družbe E., d.d., sprejetih dne 25. 9. 2018 o odpoklicu direktorja Z. Š. in imenovanju novega direktorja (I./1 točka izreka) sodnemu registru Okrožnega sodišča v Ljubljani pa prepovedalo izvršiti vpis odpoklica direktorja Z. Š. kot direktorja tožene stranke in izvršiti vpis novega direktorja tožene stranke (I./2 točka izreka), začasna odredba pa naj bi veljala še 15 dni po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi (I./3 točka izreka). Upniku je še naložilo, da mora sam nositi stroške zavarovanja z začasno odredbo (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik je s tožbo uveljavljal tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je sklep nadzornega sveta št. 3 z dne 25. 9. 2018 o odpoklicu Z. Š. s položaja direktorja tožene stranke ničen in da je ničen sklep nadzornega sveta z dne 25. 9. 2018 o imenovanju novega direktorja. Tožbeni zahtevek utemeljuje s trditvijo, da je na skupščini tožene stranke dne 25. 9. 2018 izvoljen nadzorni svet tožene stranke istega dne na svoji seji izglasoval sklep o odpoklicu zakonitega zastopnika tožene stranke Z. Š. in na isti seji tudi sklep o imenovanju novega direktorja. Kot razlog za odpoklic je bilo navedeno nezakonito sodno imenovanje članov nadzornega sveta, posledično pa naj bi bilo nezakonito tudi imenovanje direktorja po sodno imenovanem nadzornem svetu, navedeni razlog pa je v nasprotju z omejitvijo razlogov za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1.

6V zavarovanje tako uveljavljane terjatve je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče zadržalo učinkovanje sklepov nadzornega sveta družbe E. d.d., sprejetih dne 25. 9. 2018 o odpoklicu direktorja Z. Š. in imenovanju novega direktorja, sodnemu registru Okrožnega sodišča v Ljubljani pa naj bi prepovedalo izvršiti vpis odpoklica direktorja Z. Š. kot direktorja tožene stranke in izvršiti vpis novega direktorja tožene stranke. Ker v primeru izvedenega vpisa sklepa nadzornega sklepa o odpoklicu in imenovanju novega direktorja izdana začasna odredba po ustaljeni sodni praksi ni dopustna, posledica ničnosti pa je, da se vzpostavi položaj, ki je bil pred sprejemom ničnega pravnega posla, bo uveljavitev terjatve v primeru neizdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena, saj posledic ugotovitve ničnosti sprejema sklepov nadzornega sveta ne bo mogoče odpraviti. Toženi stranki bo kot posledica nastala škoda zaradi odškodninskih zahtevkov. Z izdajo začasne odredbe bi se preprečilo vlaganje denarnih zahtevkov in s tem nastanek dodatne škode tudi za upnika, ker se s plačevanjem odškodnin zmanjšuje vrednost njegove delnice. Z izdajo začasne odredbe dolžnik ne bi utrpel nobenih hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale dolžniku. Dolžnik z izdajo začasne odredbe ne more utrpeti nobene škode, saj bo posle zastopanja družbe še vedno opravljala oseba, ki je kot taka vpisana v sodnem registru.

7Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nobeden od pogojev za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni izkazan. Prvostopenjsko sodišče je v njem pojasnilo, da imata postavljeni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu Z. Š. s položaja direktorja tožene stranke in predlagana začasna odredba, s katero naj se zadrži učinkovanje sklepov nadzornega sveta o odpoklicu navedenega in imenovanju novega direktorja tožene stranke in prepoved izvršitve navedenega sklepa v sodnem registru enake pravne učinke. Pri takih regulacijskih začasnih odredbah pa je pojem uporabe sile in težko nadomestljive škode treba tolmačiti restriktivno tako, da s predlagano začasno odredbo tudi nasprotni stranki ne bi nastala večja nepopravljiva škoda, ki se ne bi dala popraviti ali vrniti v prejšnje stanje. Uporabe sile upnik ni niti zatrjeval, glede nastanka težko nadomestljive škode pa je zgolj pavšalno navajal, da mu bo zaradi potencialnih odškodninskih zahtevkov nastala težko nadomestljiva škoda. Pojasnilo je (sklicujoč se na sklep VSLJ Cpg 1463/96), da je nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda podana, če zavezanec plačila odškodnine ne bil bil sposoben plačati ali kadar nastaja škoda v taki obliki in višini, da je ogrožena eksistenca predlagatelja odredbe, upnik pa o takih posledicah obstoječega pravnega položaja ne govori.

8Prvostopenjsko sodišče tudi ni sprejelo upnikovega stališča, da v primeru izvedbe vpisov v sodni register posledic ugotovitve ničnosti sklepov nadzornega sveta ne bo mogoče odpraviti, zaradi česar je uveljavitev terjatve v primeru neizdaje začasne odredbe onemogočena oziroma precej otežena, ker upnik ni navedel, kakšne naj bi bile posledice ničnosti spornega sklepa nadzornega sveta, katerih po vpisu v sodni register ne bi bilo mogoče odpraviti. Upnik tudi ni uspel izkazati, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Sodišče v izvršilnem postopku (oziroma postopku zavarovanja) tudi ne mora nalagati stvarno pristojnemu registrskemu sodišču prepoved vpisa (oziroma izvršitve) spornega sklepa nadzornega sveta v sodni register, zato je začasna odredba, s katero bi sodišče v tem postopku registrskemu sodišču prepovedalo vpis odpoklica direktorja in vpis novega direktorja v sodni register, nedopustna.

9Navedene argumente s pritožbo izpodbija upnik.

10Sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja in imenovanju novega direktorja ima pravni učinek od njegovega sprejetja dalje. Vrhovno sodišče RS se je že v večih odločbah (III Ips 23/2016 v točki 12 obrazložitve, III Ips 56/2016 v točki 30 obrazložitve, III Ips 134/1998 v devetem odstavku obrazložitve) opredelilo, da ničnost sicer načeloma učinkuje ex tunc, da pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic članov uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Tovrstno omejitev ex tunc učinkovanja predstavlja stališče v literaturi (B. Bratina – Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) – druga knjiga, stran 363), da je odpoklic člana uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Navedenemu stališču je sledila tudi sodna praksa (v odločbah Vrhovnega sodišča RS G 18/2007 točki 6 obrazložitve in G 17/2009 v točki 8 obrazložitve). Pomembno namreč je da se novo imenovanje člana uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana uprave, lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, kot tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku mora biti namreč jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe v njenem imenu.

11Vpis izbrisa odpoklicanega direktorja in vpis novega direktorja v sodni register je le deklaratorne narave in je pomemben zaradi publicitetnega učinka takega vpisa v sodni register. Nihče se od dneva vpisa posameznega podatka v sodni register ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal, razen, če tretji dokaže, da za te podatke ni vedel ali ni mogel vedeti in gre za pravna dejanja, opravljena v 15 dneh od dneva objave vpisa v sodni register (peti in šesti odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru – v nadaljevanju ZSReg). Pritožbeno sodišče po vpogledu v spletne strani AJPES-a pri toženi stranki (zgodovinski vpogled) ugotavlja, da je bil vpis izbrisa odpoklicanega direktorja tožene stranke Z. Š. v sodni register opravljen 30. 10. 2018 (z datumom prenehanja pooblastila 25. 9. 2018), vpis novega direktorja R. N. pa istega dne (z datumom podelitve pooblastila 5. 10. 2018).

12Ne glede na pritožbeno stališče, da se z ugotovitvijo ničnosti sklepa o odpoklicu ne vzpostavi korporativno stanje, ki je bilo pred sprejemom sklepa o odpoklicu, pa se v luči zgoraj opisanih učinkov ugotovitve ničnost sklepa nadzornega sveta predlagana začasna odredba, ki bi (začasno) zadržala učinek odpoklica, izkaže kot obid zgoraj pojasnjenih stališč o učinkovanju odpoklica, upoštevaje tudi pravno varnost novo imenovanega direktorja, družbe in tretjih, ki se zanesejo na objavljen vpis izbrisa odstavljenega direktorja in vpis novega direktorja tožene stranke.

13V taki situaciji je zato nesprejemljiv zatrjevani nastanek nenadomestljive škode upniku, ki ga je upnik v prvostopenjskem postopku utemeljeval s pretečimi odškodninskimi zahtevki zoper toženo stranko in posledično zmanjšanjem vrednosti njegovih delnic. Razlogom prvostopenjskega sodišča o strogi presoji pogojev za sklepanje o nastanku nenadomestljive ali težko nadomestljive škode pritožbeno sodišče pritrjuje in se nanje v izogib ponavljanju sklicuje.

14S svojim pritožbenim stališčem, da sodišča (če bi držalo stališče prvostopenjskega sodišča, da registrskemu sodišču ne more prepovedati vpisa izvedbe spornega sklepa v sodni register) tudi zemljiški knjigi ne bi mogla odrejati prepovedi vpisa v zemljiški knjigi (na primer prepovedi odsvojitve in obremenitve), ne more uspeti. Analogija z vpisi v zemljiško knjigo že zato ni primerna, ker je vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, na podlagi odločbe o izdaji začasne odredbe zakonsko izrecno dopustna (primerjaj 2. točko prvega odstavka 273. člena ZIZ), kar pa za prepoved vpisa posameznega podatka v sodni register ne velja. Ob predpostavkah, ki jih ZSReg določa v 33. členu, namreč registrsko sodišče lahko samo odloči o predhodnem vprašanju, če je njegova odločitev odvisna od vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje ali pa, če samo ne more rešiti predhodnega vprašanja (ker so določena dejstva me udeleženci postopka sporna) prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju. Tako se pokaže, da že registrski postopek omogoča (začasen) odlog vpisa v sodni register s prekinitvijo postopka. Pravno varstvo, kot ga z vsebino začasne odredbe s prepovedjo registrskemu sodišču, da opravi vpise v sodni register, zasleduje pritožnik, je torej mogoče doseči v samem registrskem postopku ob predpostavki osebe z izkazanim pravnim interesom.

15Nesprejemljivo je tudi pritožbeno stališče, da je vsebina predlagane začasne odredbe skladna s 3. točko prvega odstavka 273. člena ZIZ (prepoved, da se ne more nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev) v konkretnem primeru pa predlagana začasna odredba meri na pravni položaj. Po citirani določbi je možno izdati začasno odredbo s prepovedjo dolžniku, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. S predlagano začasno odredbo pa se dolžniku ničesar ne prepoveduje, zato tudi ni predlagana denarna kazen v primeru te kršitve (drugi odstavek 273. člena ZIZ). Drugače povedano: v nasprotju z vsebino predlagane začasne odredbe je pritožbena trditev, da ime le-ta podlago v 3. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ.

16Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pa je v odgovoru na pritožbo zgolj povzemala razloge prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, zato pritožbeno sodišče njenih stroškov odgovora na pritožbo ni štelo kot potrebne stroške. Posledično je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna nositi sama.