VSL Sodba I Cpg 660/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 428,38 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prej navedenega roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo (sodba in sklep) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108611/2015 z dne 18. 9. 2015 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 18.180,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov glavnice in izvršilne stroške 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (1. točka izreka). V preostalem delu, to je glede plačila 2.740,00 EUR s pripadki je zgoraj navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je tožeči stranki povrne 3.862,93 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

2Zoper sodbo (1. in 3. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožeči stranki naloži povrnitev njenih stroškov pravdnega postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določil 677. člen OZ. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je prevozna pogodba veljavna. Tožena stranka pa je tekom postopka opozorila, da tožnik svoje obveznosti iz transportne pogodbe ni izpolnil, saj blaga ni dobavil namembnemu kupcu in ni predložil izpolnjenih CMR obrazcev s podpisom prejemnika blaga. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo obstoj dogovora o nepodpisu CMR obrazcev, pri čemer se sklicuje na e-pošto, vendar v komunikaciji ni govora o tem, da se CMR obrazci vrnejo toženki brez podpisa prejemnika blaga. Tožeča stranka bi morala dokazati, da iz tovornega lista izhaja, da plača stroške prevoza pošiljatelj, da je naročnik in prejemnik blaga ena in ista oseba in da je bilo dogovorjeno, da stroške prevoza plača naročnik. Teh trditev pa tožnica ni nikoli podala. Iz predloženih CMR obrazcev ne izhaja, kdo je prevzemnik blaga, niti kdo je prejemnik pošiljke. Prevozna pogodba s strani tožeče stranke ni bila izpolnjena, niti ne obstaja trditvena podlaga v tožbi. Tožeča stranka ni dokazala dostave pošiljk, zato ni upravičena do plačila za prevoz. Prvostopenjska sodba tudi navaja, da sta bila A. A. in B. B. v času izpolnjevanja CMR zaposlena pri toženi stranki. Ta navedba je izven trditvene podlage, o njej se tožena stranka ni mogla izjasniti, zato je podana kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Trditev, da je veliko večino obrazcev CMR podpisal A. je neobrazložena, ker ni navedeno katere obrazce je podpisal. V zvezi s tem je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo 22 računov za opravljene prevoze. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta sklenili prevozno pogodbo, kar toženka v pritožbi izrecno navaja. V zvezi z vtoževanimi računi pa je bilo med strankama sporno (1) ali so bile storitve prevoza opravljene in je bilo blago dobavljeno prejemniku blaga, (2) ali so bili podpisani CMR obrazci, oziroma je bilo dogovorjeno, da se vrnejo brez podpisa prejemnika in (4) ali je tožena stranka plačnik prevoza.

7Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih računov s specifikacijo, odpremnic CMR listov in elektronske korespondence med pravdnima strankama ugotovilo, da navedena dokumentacija nedvomno izkazuje izvedbo vseh storitev prevoza, katerih plačilo zahteva tožnik. Tožnik je tudi dokazal, da je A. A. oseba, ki za toženca prevzema blago, o čemer se je sodišče prve stopnje prepričalo na podlagi podpisa obrazcev CMR 00307, 010375, 010296, 75645 in 75644. Ker toženec ni imel ugovorov na te CMR, je sodišče štelo, da je tudi v tem postopku dokazano, da je imenovana oseba za toženca prevzemala blago (točka 10 obrazložitve). Sodišče prve stopnje je v točkah 11 do 16 obrazložitve sodbe podrobno obrazložilo, da so bili CMR listi za vtoževane storitve podpisani s strani oseb C., A. A. in B. B. Glede računa 216/1/2 in CMR 7006010 in 70006009, pa je ugotovilo, da iz predloženega elektronskega sporočila C. C. izhaja, da je zakonita zastopnica toženca podala soglasje, da vozila navedena v teh dveh CMR lahko zapustijo industrijsko cono v Trevisu brez podpisanega CMR lista. Slednje velja tudi za prevoz po CMR 0000186.

8Prevoznik je dolžan stvar, ki jo je prevzel na prevoz, izročiti na določenem mestu pošiljatelju ali določeni osebi (prejemniku). Pošiljatelj je dolžan plačati prevozniku prevoz in stroške v zvezi s prevozom (prvi odstavek 677. člena OZ). Če v tovornem listu ni navedeno, da prevoz plača pošiljatelj, se domneva, da je pošiljatelj napotil prevoznika, naj jih zaračuna prejemniku (drugi odstavek 677. člena OZ).

9Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo so neutemeljene. Pravilno izpolnjen CMR obrazec dokazuje, pogodbene pogoje in prevoznikov prevzem blaga, dokler se ne dokaže nasprotno. Da je bil prevoz naročen, opravljen in kdo ga je dolžan plačati, pa je možno dokazovati tudi drugače. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vse prevozne storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka, ki je na priloženih CMR listih navedena kot prejemnik. Prav tako je sodišče ugotovilo, da so bile vse sporne storitve izvedene. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje v točkah 10, 11, 13 in 16 obrazložitve prvostopne sodbe, kjer so specificirani posamezni CMR, ki jih je za toženo stranko podpisal g. A. Ker iz predloženih CMR ne izhaja, da bi stroške prevoza plačal pošiljatelj, se skladno z drugim odstavkom 677. člena OZ domneva, da jih plača prejemnik. Da je navedene storitve naročila tožena stranka - prejemnik blaga, pa med strankama ni bilo sporno.

10Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožeča stranka dokazala tudi opravo storitev po računu 249/1/1 v povezavi s CMR 0000186, saj iz elektronskega sporočila C. C. z dne 10. 6. 2015 izhaja, da je tožnik tožencu potrdil prevoz na relaciji K. - P. po dogovorjeni ceni in naj se kot prejemnika blaga na CMR obrazcu napiše toženo stranko (priloga B2, točka 15. obrazložitve). Enako velja glede prevozov vozil po CMR 7006010 in 7006009 v zvezi z elektronskim sporočilom z dne 6. 5. 2015 (priloga B1). Storitve so bile nedvomno naročene in opravljene, zanje je bila dogovorjena cena. Plačati jih je dolžna tožena stranka, ki jih je naročila.

11Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje upoštevalo dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena od pravdnih strank. Tožeča stranka je v drugi pripravljalni vlogi podala obširne trditve o tem, da so za toženo stranko blago prevzemale in CMR podpisovale osebe C., A. A. in B. B. (list. št. 102 do 104). Toženka je te navedbe le pavšalno prerekala, češ da ni dala soglasja, da blago prevzame g. A. (list. št. 105). Ničesar ni navedla o tem, da A. A. in B. B. nista bila pooblaščena pri toženki za prevzem blaga ali da pri njej nista bila zaposlena. Sicer pa se je sodišče prve stopnje tudi do pavšalnih navedb toženke v tej smeri opredelilo in pojasnilo, zakaj je štelo njeno izgovarjanje za brezpredmetno in prirejeno potrebam predmetnega postopka. Dokazni oceni sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Če je tožena stranka plačala in priznala prevoze po drugih CMR, ki jih je podpisal A. A. je neprepričljivo njeno pavšalno sklicevanje, da za predmetne račune in CMR ni imel pooblastila tožene stranke. Torej ne drži, da toženi stranki v zvezi s trditvami o podpisovanju CMR ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je zato podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12Sodišče prve stopnje je za vsak vtoževani račun in CMR pojasnilo, zakaj je štelo, da so bile storitve opravljene in jih je tožena stranka dolžna plačati, zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodba sodišča prve stopnje neobrazložena. Tudi ni res, da v sodbi ni navedeno, katere CMR je podpisal A. A. Slednje je v točkah 11. do 16. izrecno navedeno.

13Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Višje sodišče je odgovorilo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 750 točk (tar. št. 21/1 OdvT) 2 % materialnih stroškov (11. člen OdvT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 428,38 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).