677. člen OZ

Po drugem odstavku 13. člena ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom, v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona. Po prvem odstavku 4. člena ZDR-1 gre za delovno razmerje, kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Upoštevanje navodil pošiljatelja je tipično za prevozno pogodbo, pri čemer pa pomen pojma upoštevanja navodil v smislu prevozne pogodbe vsebinsko ni enak pojmu delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Navodila pošiljatelja oziroma naročnika prevozniku so okvirne narave in ne posegajo v samostojnost prevoznika pri organiziranju njegove dejavnosti. Razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, ampak pogodba o prevozu blaga.

Sodišče prve stopnje je sporno razmerje sicer kvalificiralo kot pogodbo o delu, pa čeprav je očitno, da sta se pravdni stranki dogovorili za prevoz gotovine. Po presoji pritožbenega sodišča sta tedaj sklenili prevozno pogodbo, pri tej pa, enako kot pri pogodbi o delu, dogovor o ceni ne predstavlja bistvene sestavine pogodbe (drugi odstavek 642. člena OZ). Če višina plačila za prevoz ni določena s tarifo ali s kakšnim drugim objavljenim obveznim pravnim aktom in tudi ne s pogodbo, ima prevoznik pravico do običajnega plačila za to vrsto prevoza.

Pravilno izpolnjen CMR obrazec dokazuje pogodbene pogoje in prevoznikov prevzem blaga, dokler se ne dokaže nasprotno.

Konvencija CMR ne ureja obligacijsko pravnega razmerja med naročnikom prevoza in prevoznikom. Dejstvo, da je bil prevoz opravljen, je mogoče dokazati tudi z nepopolnim CMR-voznim listom, pa tudi z drugimi sredstvi. Določilo drugega odstavka 677. člena OZ zato ne razbremenjuje naročnika (pošiljatelja), pač pa nudi zgolj dodatno varovalko prevozniku, ki lahko v primeru, če pošiljatelj v tovornem listu ni izrecno naveden kot plačnik, prevoz zaračuna tudi prejemniku.

V primeru, ko je ob izročitvi pošiljke za prevoz izdan tovorni list, je zavezanec za plačilo prejemnik, če ni v tovornem listu izrecno določeno drugače. Čeprav je osnovni namen izdaje tovornega lista zagotoviti dokaz o tem, kaj je bilo prevzeto za prevoz in v kakšnem stanju, tovorni list vsebuje tudi druge podatke - tudi podatke o tem, kdo plača stroške v zvezi s prevozom. Če torej tovorni list ne določa, da je zavezanec za plačilo pošiljatelj (po OZ je to stranka prevozne pogodbe) ali kdo drug, je zavezanec za plačilo prejemnik. Vendar to za nastop obveznosti plačila ni dovolj. Prevzemnik se (šele) s prevzemom pošiljke in morebitnega tovornega lista zaveže, da bo prevozniku plačal prevoz in vsote, ki obremenjujejo pošiljko. Ni dovolj, da je tožeča stranka sama pojasnila pomen izrazov v rubrikah tovornega lista (za katerega zaradi opustitve predložitve overjenega prevoda niti ni mogoče zanesljivo trditi, da to je) oziroma je sodišču prve stopnje poslala prevode tistih listin, za katere je (sama) štela, da jih je mogoče šteti kot listine v tujem jeziku. Če bi takšno prakso dopustili, bi nedvomno izzvali zlorabe. Stranke bi prevode posameznih izrazov ali listin lahko prilaga

Glede na drugi odstavek 677. člena OZ je dejstvo, komu je bila pošiljka izročena oziroma kdo je bil njen prejemnik, ob odsotnosti drugačnega dogovora, odločilno z vidika obveznosti plačila prevoza, ki je na strani prejemnika tovora.

Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni nasprotovala trditvi, da je sporne prevoze naročala kot pošiljatelj, niti ni zatrjevala, da v tovornem listu ni navedeno, da prevoz plača pošiljatelj. Ker bi samo slednje (torej ustrezna trditvena podlaga) sodišče prve stopnje zavezovalo k uporabi s strani pritožnice izpostavljene domneve iz drugega odstavka 677. člena OZ, tožena stranka s pritožbenim očitkom, da v predmetnem spisu ni listine, ki bi to domnevo izpodbijala, ne more uspeti.

Prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde, temveč jo mora – kot poslovno odškodninsko odgovornost – uveljavljati od tiste pogodbene stranke, ki je za škodo odgovorna.

Splošni pogoji so del prevozne pogodbe, torej so del pogodbenega materialnega prava, ki ga je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti strank upoštevati. Stranki pogodbe se sicer lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji, vendar pa mora drugačen dogovor izrecno in nedvoumno izhajati iz sklenjene pogodbe. Zakonske norme se uporabijo takrat, kadar stranki s pogodbo določenega vprašanja nista uredili in slednjega ne urejajo niti splošni pogoji. Če je odgovornost pošiljatelja v splošnih pogojih določena navkljub izrecnem dogovoru strank o plačilu prevoza s strani prevzemnika, je toliko bolj šteti, da je slednja predpisana tudi za primer, ko stranki plačnika nista določili.