VSL Sklep IV Cp 2181/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je izvedenki odmerilo nagrado v bruto znesku 338,10 EUR in prispevke ter sklenilo, da bo nagrada izplačana iz sredstev sodišča. V presežku je izvedenkino zahtevo za nagrado zavrnilo (V. točka izreka).

2Tožnik pravočasno izpodbija ugodilni del sklepa (I. do IV. točko izreka) in kot bistveno navaja, da izvedenka svojega dela ni opravila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom sodišča. Izvedenka bi morala k razgovoru pritegniti le tožnika, pri čemer se je ta za razpisan termin opravičil in predlagal drug termin, zato pogoji za delo izvedenke sploh niso bilo izpolnjeni. Ker dela v naloženem ji obsegu ni opravila, ne more zahtevati plačila zanj. Njena naloga ni bila opazovanje odnosa med toženko in otrokoma, temveč obseg stikov med otrokoma in tožnikom. Ker je delo opravila samoiniciativno, tudi za to ne more zahtevati nagrade. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa.

3Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je postavilo sodno izvedenko in ji naložilo, da preuči pravdni spis, vpogleda v listine v spisu, opravi razgovore ter ustrezne klične teste z obema pravdnima strankama in mladoletnima otrokoma, opravi ustrezna opazovanja odnosov med otrokoma in staršema (pri čemer naj pritegne le tožnika, če to za izdelavo izvedenskega mnenja zadošča) ter nato izdela pisno mnenje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu naj potekajo stiki med otrokoma in tožnikom, tako da bodo ti v največjo korist otrok, in ali je v korist otrok, da se del stikov izvaja po vnaprej določenem urniku, preostali pa se izvajajo po dogovoru med staršema.¹

6Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP. Pravico do nagrade pridobi takrat, ko opravi svoje delo.² Tega izvedenka, ki ji je priznana nagrada z izpodbijanim sklepom, ni v celoti opravila, ker je bila naknadno izločena (red. št. 46 v spisu), zato do izdelave pisnega mnenja sploh ni prišlo. Do trenutka izločitve je opravila določena pripravljalna dela (študij spisa, zelo zahteven pregled toženke, zahteven pregled mladoletnega otroka). Toda po oceni pritožbenega sodišča izvedenki dejstvo, da je bila naknadno oziroma med izdelovanjem izvedenskega mnenja izločena, ne jemlje pravice, da zahteva povrnitev stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravila od trenutka, ko je bila s strani sodišča imenovana za sodno izvedenko v postopku, do trenutka, ko je bila izločena.

7Iz podatkov v spisu izhaja, da se tožnik ni udeležil vabila izvedenke na razgovor in se ni odzival na njene poskuse, da bi razgovor z njim opravila in bi s tem tudi opravila nalogo v celoti tako, kot ji jo je naložilo sodišče (glej dopis izvedenke sodišču na list. št. 99 v spisu). Pritožbena navedba, da izvedenki nagrada za priglašene postavke ne pripada zato, ker z njim ni opravila razgovora, so zato neutemeljene, glede na zgoraj pojasnjeno pa tudi pravno neodločilne. Sodišče prve stopnje namreč izvedenki ni priznalo nagrade za tisto, česar ni opravila, temveč le za tisto, kar je opravila. V zvezi s tem pa pritožnik sicer trdi, da izvedenka za to ni imela podlage v sklepu sodišča. Tudi to ni res, ker je imela izvedenka možnost, da opravi razgovor z obema staršema ali pa ne. V konkretnem primeru ji je to možnost v sklepu izrecno ponudilo sodišče, a tudi če ji je ne bi, bi izvedenka lahko opravila razgovor tudi z drugim od staršev. Izvedenki pa bi pravica do nagrade pripadala v vsakem primeru. Zakaj?

8Izvedenec je po prvem odstavku 251. člena ZPP dolžan navesti vse, kar opazi in dožene, mnenje pa mora podati vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. To pomeni, da lahko izvedenec sodišču posreduje tudi stališče ali mnenje o dejstvih oziroma zaznavah oziroma dejstva ali zaznave same, ki so izven trditvene podlage pravdnih strank. Če je zapisano lahko predmet konkretne sodne presoje v klasičnem pravdnem sporu, kjer veljajo pravila o prekluzijah,³ za družinske postopke to ne velja (tretji odstavek 408. člena in 414. člen ZPP) in se lahko t. i. novote lahko pojavijo kadar koli v prvostopenjskem oziroma celo šele v pritožbenem postopku. Še več, v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje izvedenki v sklepu o postavitvi izrecno zapisalo, naj izvedenka odgovori tudi na morebitna druga vprašanja, ki bi se ji zastavila pri izvedenskem delu in bi odgovori pripomogli k razjasnitvi zadeve.⁴ Toliko o procesnem vidiku. Obstaja pa tudi materialnopravna podlaga, da izvedenec v družinskem postopku lahko vselej izstopi iz okvira, ki mu ga s sklepom o postavitvi in določitvijo naloge začrta sodišče.

9Sodna praksa je že zavzela stališče,⁵ da je otrokova korist objektivno priznana vrednota, kar izvira iz prvega odstavka 56. člena Ustave in prvega odstavka 3. člena KOP. Otrokove pravice imajo absolutni značaj in učinkujejo erga omnes. Otrok je samostojen nosilec pravic in obveznosti in dokler so te kompatibilne s pravicami in dolžnostmi drugih, ni težav, če se pojavijo, pa je treba otrokove pravice postaviti pred pravice staršev in vseh drugih.⁶ Otrokove korist je tudi primarno vodilo za odločanje v vseh dejavnostih in postopkih, ki se tičejo otroka, in ne veže zgolj sodišča, temveč tudi izvedenca kot njegovega pomočnika. Izvedenec ima pravico in dolžnost, da v svojem mnenju izpostavi vse vidike, ki se tičejo otrokove koristi in ki bi sodišču lahko služili pri zapolnjevanju tega pravnega standarda. V tem okviru lahko po oceni pritožbenega sodišča opravi tudi naloge, ki mu v sklepu sodišča niso izrecno naložene oziroma, aplicirano na obravnavani primer, v postopku za ureditev stikom med otroci in očetom opravi razgovor tudi z materjo otrok in z otrokom, čeprav bi mu sodišče tega izrecno ne naložilo. Sodišče je/bo tisto, ki (bo) ob tehtanju vseh segmentov otrokovega interesa preskusi(lo), ali in kako to (lahko) vpliva na njegovo odločitev.⁷

10Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

¹ Povzetek izvedenkine naloge izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje o postavitvi izvedenke z 18. oktobra 2016.
² Če je kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov (sklep VSL I Cp 1701/2012 z 29. 8. 2012). Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo (sklep VSL I Cp 1408/2013 z 11. 12. 2013). Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
³ Možno je, da stranka, ki ji razširitev trditvene podlage prek izvedenskega mnenja ne ustreza, ugovarjala prekluzijo, ko bi stranka, ki ji je izvedensko mnenje v korist, izvedenčeve ugotovitve povzela v svoje navedbe. V takem primeru bi moralo sodišče presoditi, ali je bilo ravnanje stranke, da navedb ni podala prej, storjeno brez njene krivde ali ne.
⁴ Glej IV. točko sklepa sodišča prve stopnje o postavitvi izvedenke z 18. oktobra 2016.
⁵ Višje sodišče v Ljubljani, opr. št. IV Cp 758/2018 s 3. aprila 2018
⁶ Odrasli imajo v razmerju do varstva koristi otrok na prvem mestu dolžnosti, šele nato vstopijo v okvir pravnih postopkov njihova lastna upravičenja. To mora veljati za celotno delovanje državnih organov, izvajalcev javnih služb, pa tudi nosilcev političnih funkcij in medijev. Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 161/2016 z 19. 10. 2016.
⁷ Do tega tehtanja pa v obravnavani zadevi zaradi izločitve izvedenke ni prišlo.