VSK Sklep IV Kp 40004/2018

I. Ob odločanju o pritožbi zagovornice obtoženega D. M. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje, to je Okrožno sodišče v Kopru, je z izpodbijano sodbo obtoženega D. M. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1 ter mu je na podlagi prvega odstavka istega določila in upoštevajoč 50. člen KZ-1, 5. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 ter prvega odstavka 47. člena KZ-1 izreklo denarno kazen v višini 45 dnevnih zneskov, pri čemer dnevni znesek predstavlja 110,00 EUR, kar skupaj znaša 4.950,00 EUR. Na podlagi prvega in tretjega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati 1/6 stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso. Odločilo je, da bodo stroški postopka odmerjeni s posebnim sklepom, sodna taksa pa se plača na poziv sodišča s plačilnim nalogom.

2Proti taki sodbi je vložila pritožbo obtoženčeva zagovornica, ki navaja, da sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni, obtoženca oprosti obtožbe ali sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje drugemu sodniku. V vlogi, ki jo je obtoženčeva zagovornica vložila na pritožbeno sodišče 21.11.2018, je predlagala, da pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 378. člena ZKP obvesti o seji obtoženca in zagovornico.

3Na pritožbo obtoženčeve zagovornice je podala odgovor okrožna državna tožilka Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožbeno sodišče o seji ni obvestilo stranki in zagovornice, ker je preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pokazal, da je bilo sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, nepravilno sestavljeno, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je absolutne narave in ima za posledico razveljavitev sodbe.

5V obravnavani zadevi gre za sojenje v kazenski zadevi, ki jo je na podlagi 40.a člena Zakona o sodiščih (ZS) obravnaval Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj Okrožnega sodišča v Kopru, ker je, kot potrjujejo spisovni podatki, obtožni akt vložilo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije na podlagi 192. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1). Kot izhaja iz pojasnila Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 19.6.2017 (listovna številka 5 matičnega spisa X K 28685/2017) je Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije pristojno na podlagi tretjega in petega odstavka 192. člena ZDT-1.

6Stvarna pristojnost okrožnih sodišč v kazenskih zadevah je predpisana v točkah I. in I.a 101. člena ZS. V točki I.a je navedeno, da so okrožna sodišča pristojna v kazenskih zadevah, ki jih na podlagi 40.a člena tega zakona obravnavajo specializirani oddelki na sedežih višjih sodišč. V četrtem odstavku 103. člena ZS je predpisano, da je za odločanje v kazenskih zadevah v skladu s 40. a členom tega zakona za zadeve iz pristojnosti vseh okrožnih in okrajnih sodišč z območja posameznega višjega sodišča, pristojno okrožno sodišče na sedežu tega sodišča. To pomeni, da ZS za kazenske zadeve, ki jih na podlagi 40.a člena obravnavajo specializirani oddelki, določa stvarno (in tudi krajevno) pristojnost okrožnih sodišč, na katerih specializirani oddelki delujejo, v obravnavanem primeru je to Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj Okrožnega sodišča v Kopru. Ker gre torej v obravnavani zadevi za sojenje v kazenski zadevi iz pristojnosti okrožnega sodišča, se uporabljajo določbe rednega kazenskega postopka, ne glede na vrsto obtožnega akta (obtožnica ali obtožni predlog) in ne glede na višino predpisane kazni za dejanje po obtožnem aktu (tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 13374/2014 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 16502/2016).

7V nasprotju z zgoraj navedenim je sodišče prve stopnje postopalo po določbah skrajšanega kazenskega postopka in v tej posledici v nepravilni sestavi, saj je sodil sodnik posameznik, čeprav se obtoženec ni odpovedal pravici do zbornega sojenja, kar je pravilo za sojenje v kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem (prvi odstavek 21. člena ZKP). Sestavo sodišča za sojenje v kazenskih zadevah okrožnega sodišča določa 1. in 1.a točka prvega odstavka 25. člena ZKP. Po tej določbi sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 15 ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, o kaznivih dejanjih, za katere je predpisana milejša kazen (kar je tudi obravnavano kaznivo dejanje) in o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, pa v senatih, ki jih sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. Izjemoma sodi sodnik posameznik pri okrožnem sodišču o kaznivih dejanjih v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285. f člena ZKP, če predsednik senata odloči, na podlagi izjave obtoženca ter po zaslišanju državnega tožilca, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik (2. točka drugega odstavka 285. f člena ZKP). V tem primeru gre za izjemo od zbornega sojenja pred okrožnim sodiščem.

8Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega izhodišča, da se v obravnavani zadevi uporabijo določbe skrajšanega kazenskega postopka in je v tej posledici sodil sodnik posameznik v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZS in ZKP, obtoženec pa se ni odpovedal pravici do zbornega sojenja, je sodišče prve stopnje sodilo v drugačni sestavi, kot je predpisana v 25. členu ZKP. Sodišče prve stopnje je bilo nepravilno sestavljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), saj je podana absolutno bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ni presojalo.