VSL Sodba IV Cp 1887/2018

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

- v odločitvi o stikih mld. A. A. z očetom B. B. (tožnikom) v tednu, ki sledi vikendu pri materi C. C. (toženki) tako, da jo pride oče v torek iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje nazaj v vrtec in v četrtek, ko jo oče pride iskat v vrtec in jo ob 18.00 uri pripelje na materin naslov (tretja alineja tč. III izreka izpodbijane sodbe);

- v odločitvi o določitvi preživnine (tč. IV izreka izpodbijane sodbe) pa tako, da se odločitev pravilno glasi:

„B. B. je za preživljanje mld. A. A. dolžan plačevati mesečno preživnino, in sicer za mesec junij 2017 v znesku 34 EUR, za mesec julij 2017 v znesku 170 EUR, za mesec avgust 2017 v znesku 4 EUR, za mesec september 2017 v znesku 28 EUR, za čas od 1. 10. 2017 do 28. 2. 2018 v mesečnih zneskih po 170 EUR, od 1. 5. 2018 pa v mesečnih zneskih 200 EUR, s tem, da je do te sodbe zapadle zneske preživnine dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče zapadle pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, na roke njene matere C. C., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega zneska do plačila. Tako določeno preživnino je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, od takrat dalje pa v skladu z vsakokratnim sklepom Vlade Republike Slovenije o valorizaciji preživnin in obvestilom pristojnega centra za socialno delo.“

II. V preostalem delu se pritožba tožnika (zoper odločitev o znižanju preživnine) in pritožba toženke (v odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka nad zneskom 200,00 EUR, skrajšanju stika med tednom in stroškovni odločitvi) zavrneta in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se mld. hčerka pravdnih strank A. A., rojena ...2013 zaupa v vzgojo materi. Določilo je stike z očetom (s tožnikom) in sicer:

- vsak drugi vikend, ko jo oče v petek pride iskat v vrtec in jo v nedeljo ob 18.00 uri pripelje na naslov matere,

- v tednu, ki sledi vikendu pri očetu, jo pride oče v torek iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje nazaj v vrtec,

- v tednu, ki sledi vikendu pri mami, jo pride oče v torek iskat v vrtec in jo v četrtek zjutraj pripelje nazaj v vrtec,

- izmenjaje Božične in Novoletne praznike, in sicer v času od 23. 12. do 26. 12 in od 30. 12. do 2. 1., ko pride oče ponjo v vrtec ali na dom mame ter jo zadnji dan stika ob 18.00 uri pripelje na dom matere, pri čemer je v letu 2018 v času Božičnih praznikov pri očetu, v času Novoletnih praznikov pa pri mami,

- v juliju ali avgustu pri vsakem od staršev neprekinjeno skupaj najmanj 8 dni, po predhodnem dogovoru med staršema najkasneje do 20. junija vsako leto, v kolikor do dogovora ne pride, pa je pri očetu od 10. 7. do 17. 7., ko jo pride oče prvi dan stika ob 18.00 uri iskat na naslov mame in jo pripelje zadnji dan stika nazaj ob 18.00 uri, pri mami pa od 18. 7. do 25. 7.

Sodišče prve stopnje je še odločilo, da je tožnik za preživljanje mld. hčerke dolžan plačevati mesečno preživnino in sicer za čas od 3. 5. 2017 do 28. 2. 2018 in od 1. 5. 2018 dalje v znesku 170,00 EUR mesečno. Višji oziroma drugačen tožbeni zahtevek je prvostopenjsko sodišče zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka sama krije stroške postopka, stroške sodnega izvedenca kliničnega psihologa pa vsaka 1/2.

2Tožnik je vložil pravočasno pritožbo zoper odločitev o določitvi stikov med božičnimi in novoletnimi prazniki ter na določitev stikov med daljšimi počitnicami v juliju in avgustu in zoper določitev preživnine. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe. Meni, da bi bilo smiselno določiti stike tudi v času krajših medletnih počitnic tako, da bi vsak od staršev z otrokom preživel polovico časa, v času Božičnih in Novoletnih praznikov pa tako, da bi otrok pri enem izmed staršev preživel od 23. 12. do 28. 12. pri drugem od staršev pa od 28. 12. do 2. 1. Ne strinja se z določitvijo stikov v času daljših letnih počitnic v trajanju zgolj 8 dni. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da se mld. A. pri tožniku počuti varno in umirjeno in da jo prehod od enega k drugemu staršu ne obremenjuje. Toženka je otroka od tožnika odpeljala šele 24. 6. 2017, do takrat pa je plačeval vse izdatke zanjo, vključno s plačilom vrtca, kar izhaja iz priloženih potrdil. 14. 6. 2017 je tako plačal znesek 221,99 EUR, 14. 8. 2017 pa znesek 89,05 EUR. Sodišče bi moralo upoštevati tudi začasen dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki, po katerem je njuna mld. hčerka v času od 18. 8. 2017 do 25. 9. 2017 pri njem preživela polovico časa. Preživnina v znesku 170,00 EUR je previsoka, saj sodišče ni v zadostni meri upoštevalo časa, ki ga mld. otrok preživi pri njem. 330,00 EUR znašajo skupni stroški mld. A., vendar bi moralo sodišče upoštevati čas, ki ga otrok preživi pri tožniku. Meni, da bi primerno preživnino predstavljal znesek 130,00 EUR.

3Toženka s pravočasno pritožbo izpodbija odločitev o določitvi stikov v delu, ko so bili ti določeni med tednom, odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo preživnine nad prisojenim zneskom 170,00 EUR (zahtevala je 230,00 EUR) in v stroškovni odločitvi. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku v celoti. Opozarja na izvedensko mnenje kliničnega psihologa, ki je navedel, da je v najboljšo korist mld. A., da bi se njeni stiki z očetom izvajali vsak drug vikend, od petka do nedelje zvečer in en dan med tednom in da se z razširitvijo stikov z vidika potreb deklice ne strinja in je nepotrebna. Sodišče ni navedlo razlogov za razširjeni režim izvajanja stikov. Zgolj zapis, da naj bi se z začasnim dogovorom in začasno odredbo tak način izvajanja stikov ustalil, ne predstavlja vsebinskih razlogov odločitve. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Hkrati pa je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišče pa je toženko tudi prikrajšalo za opredelitev do razlogov odločitve. Zato je podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka. Navaja še, da je večkrat izpostavila, da je deklica po izvedbi stikov, ko med tednom prespi pri očetu, ob vrnitvi nemirna, brez ustaljenega ritma, kar se bo v bližnji prihodnosti še bolj stopnjevalo in ne bo v njeno največjo korist. Sodišče je določilo preživnino zgolj na podlagi plačilnih list pravdnih strank. Strošek oblačil ter obutve bi bilo treba oceniti v višjem znesku. Tudi stroški za vitamine in zdravila, kozmetiko, frizerja, pralni prašek in čistila so višji od skupaj prisojenih 40,00 EUR. Znesek režijskih stroškov v stanovanjski hiši, v kateri živi toženka skupaj z otrokom pri svojih starših, pa je bistveno višji od 100,00 EUR. Sodišče ni podalo razlogov glede pridobitnih zmožnosti pravdnih strank. Toženka je tekom postopka zatrjevala in tudi z listinami izkazovala, da je dohodek tožnika bistveno višji od dohodka toženke. Dosojeni znesek v višini 170,00 EUR je glede na dejstvo, da je tožnik zaposlen v družinskem podjetju pri stricu, listino, kjer je ta lastnoročno zapisal, da je prejel na roke bistveno višji znesek kot je formalno prikazan na plačilni listi (skupaj cca. 2.000,00 EUR), prenizek. Prvostopenjsko sodišče dejansko šteje kot da sta pravdni stranki glede preživninske zmožnosti enakovredna. Tak zaključek pa je neutemeljen. V tem delu je odločitev obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotno je ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Napačno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevalo, da je tožnik hčerki v mesecu marcu in aprilu 2018 nakazal na račun preživljanja 120,00 EUR in ji kupil obutev za 65,00 EUR. Nakup obutve je namreč darilo in ga ne gre šteti kot strošek na račun denarne preživnine. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Meni še, da bi moralo sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera, tehtanju finančnih zmožnosti pravdnih strank, naložiti plačilo stroškov postopka tožniku.

4Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

5Pravdni stranki sta na glavni obravnavi pred sodiščem druge stopnje sklenili sodno poravnavo glede stikov v času poletnih počitnic in sicer tako, da je mld. A. pri vsakem od staršev po dva tedna v mesecu juliju in avgustu in da ima v času, ko je pri enem od staršev, z drugim stike preko komunikacijskih sredstev. S sodno poravnavo sta se tudi natančneje dogovorili o stikih v času božičnih in novoletnih praznikov in sicer tako, da božični prazniki trajajo od 24. 12. do 28. 12., novoletni pa od 29. 12. do 2. 1., s tem, da letošnje božične praznike mld. A. preživi pri tožniku. Poravnali sta se tudi glede stikov v času preostalih praznikov in krajših počitnic, ki jih deklica preživi pri vsakem od staršev polovico časa.

6Predmet pritožbene presoje je tako ostala odločitev o določitvi stikov mld. A. z očetom med tednom, odločitev o določitvi preživnine in stroškovna odločitev.

7Pritožbi sta delno utemeljeni.

Odločitev o stikih med tednom:

8Sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da so se stiki mld. hčerke pravdnih strank s tožnikom po njunem dogovoru in začasni odredbi ustalili tako, da se izvajajo vsak drugi vikend od petka, ko tožnik pride hčerko iskat v vrtec, do nedelje, ko jo ob 18.00 uri pripelje na naslov toženke. V tednu, ki sledi vikendu pri tožniku, jo pride iskat v vrtec v torek in jo v sredo zjutraj pripelje v vrtec, v tednu, ki sledi vikendu pri toženki, pa jo pride iskat v vrtec v torek in jo pripelje nazaj v vrtec v četrtek zjutraj. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da naj se takšen način stikov, kakršen se je torej ustalil in se izvaja, nadaljuje. Tudi sodni izvedenec klinične psihologije ugotavlja, da so sedanji stiki med tožnikom in hčerko organizirani tako, da so v hčerino korist in njenemu ugodnemu razvoju. Navedel je, da so stiki redni, dovolj pogosti in v zadostnem obsegu, da omogočajo ohranjanje in utrjevanje povezanosti med hčerko in njenim očetom. Ta ima možnost, da dejavno sodeluje pri njeni oskrbi in vzgoji, deklica pa lahko preko stikov z očetom, vzdržuje tudi stike z drugimi pomembnimi osebami v očetovem okolju (starimi starši, drugimi sorodniki, prijatelji).

9Ugotovitve sodnega izvedenca in prvostopenjskega sodišča so torej skladne v zaključku, da so v korist otroka stiki, kot se izvajajo, da naj še naprej potekajo tako, kot so potekali do sedaj, da se je deklica na njihovo dinamiko navadila in ni razlogov za njihovo spremembo. Do sedaj pa so stiki potekali tako, kot je bilo določeno z začasno odredbo, kar je med strankama nesporno.¹ Z začasno odredbo (sklep z dne 27. 9. 2017 v zvezi s sklepom z dne 28. 11. 2017) so bili stiki tožnika z mld. hčerko določeni vsak drugi vikend, v tednu, ki sledi vikendu pri njem v torek, ko tožnik pride hčerko iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje nazaj v vrtec, v tednu, ki sledi vikendu pri materi pa prav tako v torek, ko jo tožnik pride iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje v vrtec ter v četrtek, ko jo oče pride iskat v vrtec in jo ob 18.00 uri pripelje na naslov matere. Iz izvedenčevega povzetka razgovora s toženko izhaja, "da se ji zdijo stiki, kakršni so sedaj, najbolj primerni in se jih je hčerka navadila." Nasprotovala pa je tožnikovemu predlogu, da bi se tako določeni stiki, ki so se torej izvajali, še razširili, in sicer ob vikendih do ponedeljka zjutraj, v tednu pa, ki sledi vikendu pri mami od torka do četrtka zjutraj.² Glede tožnikovega predloga za razširitev stikov je izvedenec v mnenju navedel, da bi to prišlo v poštev le, če bi bilo nujno zaradi varstva in oskrbe deklice, sicer pa razširitev dekličinih stikov z očetom z vidika njenih potreb in zahtev zdravega osebnostnega razvoja ni potrebna. V nadaljevanju mnenja pa je izvedenec še navedel, da stik vsak drugi konec tedna in en dan med tednom povsem ustrezajo dekličinim potrebam in koristim. Prvostopenjsko sodišče je v nasprotju z izvedenskim mnenjem in lastnim zaključkom o ustaljenosti stikov razširilo stik v tednu, ki sledi vikendu pri toženki. Z začasno odredbo določen stik, ki se je sporazumno izvrševal, in sicer v tednu, ki sledi vikendu pri toženki tako, da jo tožnik pride iskat v vrtec v torek in jo v sredo zjutraj pripelje v vrtec ter v četrtek, ko jo tožnik pride iskat v vrtec in jo ob 18.00 uri pripelje na naslov matere, je prvostopenjsko sodišče razširilo tako, da je v tednu, ki sledi vikendu pri materi določilo stik brez prekinitve od torka do četrtka zjutraj in pri tem napačno navedlo, da gre za ustaljen stik in da je prav, da se takšen način stikov nadaljuje. Enako nasprotje je tudi v izvedenskem mnenju, ko izvedenec ugotavlja, da so sedanji stiki med očetom in hčerko organizirani tako, da so v hčerino korist, hkrati pa pri mnenju glede tožnikove želje po razširitvi stikov navaja, da ni potrebe, da bi bil stik drugačen kot en dan med tednom. Ker pa sta, kot je bilo navedeno, zaključka prvostopenjskega sodišča in izvedenca skladna, da so se stiki, kot se izvršujejo, ustalili, da so v hčerino korist in v korist njenemu ugodnemu razvoju in da ni razlogov za njihovo spremembo, je prav, da se takšni stiki določijo tudi za naprej oziroma se v tednu, ki sledi vikendu pri očetu še naprej izvršujejo od torka, ko oče pride hčerko iskat v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje nazaj v vrtec ter v tednu, ki sledi vikendu pri materi tako, da v torek oče pride iskat hčerko v vrtec in jo v sredo zjutraj pripelje nazaj v vrtec ter v četrtek po vrtcu do 18.00 ure. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo toženkini pritožbi in stik tožnika z mld. hčerko v tednu, ki sledi vikendu pri njej (tretja alineja tč. III izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka te odločbe (prva alineja 358. člena ZPP).

O preživnini:

10Materialnopravna podlaga odločitve o določitvi preživnine je v 129. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem gre za vrednotni in ne za matematični pristop, zato se sodišče na v številkah izražene potrebe otroka sicer opira, vendar zgolj okvirno.³ Zakon (129.a člen ZZZDR) določa, katere stroške življenjskih potreb mora zajemati preživnina. Zlasti so to stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Navedeni nabor stroškov življenjskih potreb ni fiksen, saj je njihova zadovoljitev odvisna od zmožnosti staršev otroka, zato nujnost otrokove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih do prostočasnih. Ob takšnem izhodišču je ocena A. življenjskih potreb v denarju, kot jo je opravilo prvostopenjsko sodišče, pravilna. Toženka jo izpodbija zgolj pavšalno, brez dejanske in dokazne podlage. Seštevek vseh potreb, ki jih je ocenilo sodišče prve stopnje, znaša 380 EUR. Zaključilo je, da gre v breme toženke približno 330 EUR in navedlo, da je pri znižanju navedenega zneska upoštevalo tudi čas, ki ga mld. A. preživi pri tožniku. Po tožnikovih pritožbenih trditvah sodišče te okoliščine ni upoštevalo v zadostni meri.

11Tožniku je treba pritrditi, da tudi pri njem nastajajo stroški za otrokovo higieno oziroma kozmetiko, stroški prehrane in stroški bivanja. A. preživi pri očetu približno tretjino časa. Za navedeni delež je treba znižati strošek prehrane (80,00 EUR), kozmetike in higiene (40,00 EUR), kar torej krije tožnik, ko je A. pri njemu na stiku in kar ustreza približnemu znesku 40 EUR. Prvostopenjsko sodišče je v skupni oceni življenjskih stroškov mld. A. sicer upoštevalo le strošek bivanja v znesku 100,00 EUR, kolikor za A. prispeva toženka, kot je ta sama navajala, ne pa tudi stroška bivanja, ki jih ima pri očetu, v času stikov z njim.⁴ Vendar bi bila ocena skupnih življenjskih stroškov otroka s tem višja. Tudi ob takšnem izhodišču pa se, po odštetju deleža bivanjskih stroškov, ki ga krije oče sam, izkaže okvirna opredelitev potreb mld. otroka oziroma preživninskega bremena zanj, ki si ga morata porazdeliti njegova starša v višini 330 EUR, kot pravilna.

12Pritrditi je treba toženkinemu pritožbenemu očitku, da je tožnikov dohodek bistveno višji od dohodka toženke oziroma, da so njegove pridobitne zmožnosti bistveno višje od toženkinih. Toženka je že tekom prvostopenjskega postopka zatrjevala, da tožnik zasluži bistveno več od 580,00 EUR, kolikor izkazujejo plačilne liste njegovega delodajalca.⁵ V prvostopenjskem postopku je sodišču predložila tudi na roke napisano listino tožnikovega delodajalca, iz katere naj bi izhajajo, da je poleg nakazila na bančni račun prejel še izplačan znesek 1.259,00 EUR na roke. Prvostopenjsko sodišče teh dejstev ni ugotavljalo, zato je pritožbeno sodišče na naroku za glavno obravnavo zaslišalo pravdni stranki in vpogledalo v navedeno listino. Tožnik je zaslišan zanikal, da je na listini zapis njegovega delodajalca in da dobiva plačilo tudi na roke, toženka pa je izpovedala, da je tožnik domov nosil kuverte, v katerih je bil denar, da dela v družinskem gradbenem podjetju (lastnik je tožnikov stric), ki razpolaga tudi s kmetijsko mehanizacijo, da se delo s kmetijsko mehanizacijo nikjer ne prikazuje in da kmetje za opravljeno delo plačujejo na roke. Pozimi omenjeno podjetje opravlja pluženje cest. Pritožbeno sodišče verjame prepričljivi toženkini izpovedi, da tožnik poleg dohodka, ki ga izkazujejo uradne evidence, pri družinskem podjetju, v katerem je zaposlen, prejema še dodatna denarna sredstva. Da je tako, izkazuje tudi njegovo premoženjsko stanje, saj je lastnik nove stanovanjske hiše (zgrajena je bila 2012) in osebnega avtomobila Audi A6, ki ga je leta 2015 kupil za 13.500,00 EUR. Kot je izpovedala toženka, pa je bil tožnik tudi lastnik motorja oziroma motorjev, ki jih je menjal. Čeprav pritožbeno sodišče verjame tudi tožniku, da sta mu pri izgradnji hiše pomagala tudi starša in da je bila gradnja cenejša, ker mu je pri tem pomagalo gradbeno podjetje, pri katerem je zaposlen, pa je gotovo, da si pri svoji starosti (32 let) ni mogel ustvariti tolikšnega premoženja le z dohodkom, ki izhaja iz plačilnih list oziroma z minimalnim dohodkom. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je preživninska zmožnost tožnika višja od toženkine, ki razpolaga zgolj z osebnim dohodkom v znesku okoli 750,00 EUR. Koliko je višja, ni bilo mogoče natančno ugotoviti, nedvomno pa toliko, da bo zmogel za preživljanje mld. A. prispevati po 200,00 EUR mesečno. Na podlagi 1. alineje 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče delno ugodilo toženkini pritožbi in za čas od 1. 5. 2018⁶ zvišalo mesečno preživnino na omenjeni znesek, v preostalem delu pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13Pritožbeno sodišče pa je delno ugodilo tudi tožnikovi pritožbi in sicer glede obdobja plačevanja preživnine oziroma upoštevanja že plačanih zneskov na račun mesečne preživnine.

14Toženka je s tožbo zahtevala plačilo mesečne preživnine za čas od odločitve sodišča prve stopnje dalje. Sodišče prve stopnje pa je odločilo, da je tožnik dolžan plačevati mesečno preživnino od 3. 5. 2017 dalje oziroma od dneva vložitve zahtevka. Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo v tožbi (ali nasprotni tožbi) in sicer od dneva vložitve zahteve. Če pa sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, od dneva izdaje sodbe.⁷ Sodišče prve stopnje je torej z odločitvijo o določitvi preživnine od toženkine vložitve tožbe prekoračilo njen tožbeni zahtevek. Zvišanje preživnine na znesek 200,00 EUR je zato mogoče zgolj od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Če bi pritožbeno sodišče zvišalo preživnino tudi za čas pred izdajo prvostopenjske odločbe bi samo prekoračilo tožbeni zahtevek.

15Po tretjem odstavku 350. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke. Odločitev o določitvi preživnine za čas od 3. 5. 2017 do izdaje sodbe je zato pritožbeno sodišče presojalo zgolj v mejah tožnikovega pritožbenega izpodbijanja. Da tožnik neutemeljeno uveljavlja znižanje dosojene preživnine v znesku 170 EUR na znesek 130 EUR, izhaja iz razlogov v 10. do 12. točki obrazložitve te odločbe. Tožnik v pritožbi izpodbija določitev preživnine za čas do 24. 6. 2017 z navedbo, da sta do takrat pravdni stranki še živeli skupaj in skupaj preživljala otroka, zato za ta čas ni njegove preživninske obveznosti. To je izkazoval tudi s potrdilom o plačilu poračuna za vrtec v višini 221,99 EUR, ki ga je izvršil 24. 6. 2017. Da je bilo tako, sta pravdni stranki na pritožbeni obravnavi ugotovili kot nesporno. Odločitev o določitvi preživnine za čas od 3. 5. 2017 do 24. 6. 2017 je zato pritožbeno sodišče razveljavilo in odločilo, da je za preostale dni meseca junija dolžan plačati še znesek preživnine v višini 34,00 EUR⁸.

16Tožnik je v pritožbi izpodbijal tudi določitev preživnine za čas od 18. 8. 2017 do 25. 9. 2017, ko je med strankami veljal začasni dogovor po katerem je mld. A. pri vsaki od strank preživela polovico časa, kar pomeni, da je tožnik v tem obdobju izpolnil svojo preživninsko obveznost. Tudi za to obdobje je zato pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o določitvi preživnine. Preživnina za čas od 1. 8. do 17. 8. bi tako znašala 93,00 EUR,⁹ vendar pa je med strankama nesporno, da je tožnik v tem času plačal tudi znesek vrtca v višini 89,05 EUR tako, da je na račun preživnine za mesec avgust 2017 dolžan prispevati le še 4,00 EUR. Za mesec september (za čas od 26. 9. 2017 do 30. 9. 2017) je dolžan za preživljanje mld. hčerke prispevati 28,00 EUR.¹⁰

17Za meseca marec in april 2018 sodišče prve stopnje ni prisodilo preživnine, ker je upoštevalo, da je tožnik navedena meseca plačal preživnino po 120,00 EUR, hkrati pa za mld. hčerko nabavil oblačila in obutev v skupnem znesku 65,00 EUR. Čeprav drži pritožbena trditev toženke, da roditelj, ki je dolžan preživljati mld. otroke, ne more sam izbirati ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživljanje ali pa bo zagotovil preživljanje na drug način, pritožbeno sodišče v ta del odločitve brez obstoja tožbenega zahtevka toženke ni moglo poseči in določiti preživnino, saj bi tudi s tem samo prekoračilo tožbeni zahtevek.

O stroškovni odločitvi

18Toženka se neutemeljeno pritožuje zoper stroškovno odločitev. Ta temelji na določbi 413. člena ZPP, ki določa, da v postopkih v zakonskih sporih ter sporih iz razmerjih med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. V postopku iz razmerji med starši in otroki je izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otroka. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Enako pa velja tudi glede pritožbenih stroškov pravdnih strank (413. člen v zvezi z 165. členom ZPP).

¹ Nesporna ugotovitev pravdnih strank na pritožbeni obravnavi.
² Takšno željo je tožnik izrazil izvedencu v razgovoru (peti odstavek na 10. strani izvedenskega mnenja).
³ Primerjaj npr. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 114/2018.
⁴ Tožnik je v tožbi ta strošek ocenil na znesek 77 EUR mesečno (45 EUR elektrika in gretje, 32 EUR voda, RTV, internet, ...)
⁵ V tožbi je tožnik navedel, da zasluži približno 650,00 EUR mesečno.
⁶ Za čas do navedenega datuma v nadaljevanju obrazložitve.
⁷ Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008.
⁸ 170 EUR deljeno z 30 dni x 6 dni.
⁹ 170,00 EUR deljeno z 30 dni x 17 dni.
¹⁰ 170,00 EUR deljeno z 30 dni x 5 dni.