VSL Sklep I Ip 2187/2018

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretje A. A. zavrnilo. Sklep je opremljen z datumom 10. 3. 2013.

2Zoper sklep vlaga pritožbo tretja in poudarja, da s predmetnim sklepom ni moglo biti odločeno o njenem ugovoru, saj je sklep izdan z dne 10. 3. 2013, tretja pa je svoj ugovor vložila 15. 9. 2015. Tretja tako sploh ne ve, če je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o njenem ugovoru, saj na dan izdaje sklepa sodišče ugovora tretje še ni prejelo. Možno je, da je sodišče odločalo o ugovoru nekoga drugega in ne o njenem ugovoru. Poleg tega pa sodišče ni pojasnilo, zakaj šteje, da je bil odgovor na ugovor pravočasen niti zakaj meni, da je bil odgovor upnika utemeljen. Sodišče z odgovorom upnika tretje nikoli ni seznanilo. Zato tretja ne ve, na kaj je upnik svoj odgovor oprl in zakaj je njenemu ugovoru nasprotoval. Meni, da bi z odgovorom upnika morala biti seznanjena, da se o navedbah upnika v odgovoru lahko izjasni. To pa ji ni bilo omogočeno in so zato podane bistvene kršitve določb postopka. Sodišče napotuje tretjo na pravdo po pravnomočnosti sklepa, tretja pa ne ve, iz kakšnih razlogov upnik njenemu ugovoru sploh nasprotuje. Zato je sodišče prišlo do napačnega zaključka in je ugovor tretje neutemeljeno zavrnilo. Predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je podana zatrjevana bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS med drugim izhaja tudi pravica stranke oziroma udeleženca do izjavljanja v postopku. Pravica strank/udeležencev do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornosti) je tako osrednja in globalna procesna pravica. Bistveni pogoj za uresničevanje te pravice pa je pravica do informacije; stranka/udeleženec pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti in tudi za vse, o čemer se je za dosego učinkovitega sodnega varstva smiselno (ali celo nujno) izreči. Pravico ima torej sama izbrati, ali se bo izrekla o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev o njeni zadevi. Takrat je upravičena presojati, katere navedbe nasprotne stranke so take, da je na njih vredno odgovoriti, sodišče pa ji mora to izbiro omogočiti. Navedeno pomeni, da ima v primeru, ko vloga stranke, ki jo sodišče šteje za dopustno in vsebuje pravno pomembna stališča, na katera sodišče celo opre svojo odločitev, druga stranka oziroma udeleženec pravico, da se z njo seznani in se do nje tudi lahko opredeli (glej odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

6V konkretnem primeru tretja utemeljeno opozarja, da ji je kršena pravica iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi ugovora tretje v celoti oprlo na navedbe prejšnjega upnika Banka d.d. iz odgovora na ugovor tretje, pri čemer pa tretji upnikov odgovor na njen ugovor ni bil vročen niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti kasneje. Po drugem odstavku 65. člena ZIZ pa v primeru, kadar upnik v roku, ki ga določi sodišče, izjavi, da ugovoru tretjega nasprotuje, sodišče ugovor zavrne, tretji pa lahko nato v 30. dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna. Tretja v pritožbi utemeljeno opozarja, da z navedbami upnika v odgovoru na njen ugovor, ni seznanjena, s čimer je prikrajšana v pravici do vložitve ustreznega pravnega sredstva v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku, v katerem bi zahtevala ugotovitev, da se izvršba na eno polovico nepremičnine, ki je predmet prodaje v izvršilnem postopku, izreče za nedopustno. Že zaradi očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbi tretje ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7Pritožba pa tudi sicer utemeljeno opozarja, da datum izpodbijanega sklepa glasi 10. 3. 2013, s sklepom pa je odločeno o ugovoru tretje, ki ga je ta vložila pri sodišču prve stopnje dne 15. 9. 2015. Po podatkih spisa, do katerih je prišlo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe tretje, pa gre najverjetneje za očitno pisno pomoto, saj iz odredbe sodnice ob izdaji izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila odredba za vročitev izpodbijanega sklepa izdana dne 10. 3. 2017 (in ne 2013).

8Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo tretji vročiti upnikov odgovor na njen ugovor ter o ugovoru tretje ponovno odločiti.